VZHODNA TURČIJA 15 DNI

Turčija. Preplet svetov.

Dežela na dveh kontinentih je bila od nekdaj most med vzhodom in zahodom. Od obeh svetov je vzela najboljše in ju združila v svojo mešanico, ki danes predstavlja Turčijo. Neverjetno raznoliko. Mnogih obrazov in več identitet. Tu so se zgodile tudi nekatere največje zgodbe človeštva. Troja, sekanje gordijskega vozla, zametki krščanstva, velike ozemeljske bitke, haremi slavnih sultanov … v svojem žepu skriva še mnogo drugih. Tu je tudi izjemna narava.

Vzhodna Turčija. Vrata narodov.

Vzhodna Turčija je bila od nekdaj na prehodu med velikimi civilizacijami. Skozi njena vrata so z leve in desne prihajali narodi, vojske in različne kulture. Tudi različne vere – od politeističnih ver starih Grkov in Rimljanov do zaratustrstva, krščanstva in na koncu islama. Vzhodna Turčija je bila vedno tudi zatočišče sosednjih narodov – Kurdov, Armencev, Gruzijcev in Grkov. Drugačna. Divja. Raznolika. Dežela, kjer pa se je čas nekako ustavil.

DATUM

31.5. – 14.6.2020

CENA

od 1.699 EUR

Letalo vključeno v ceno!

VELIKOST SKUPINE

7 – 18 sopotnikov

STANJE PRIJAV

Zbiramo skupino

VODJA POTI

Sara Alt

Program Cena Info Prijava

1. dan let v ERZURUM

Polet preko vmesnega letališča proti najvišje ležečemu mestu v Turčiji. Po pristanku in ureditvi vseh formalnosti se odpeljemo v hotel. Nočitev.

letalo, hotel

2. dan ERZURUM – KARS

Dobro jutro iz »dežele Rimljanov«, kakor so Erzurum poimenovali Perzijci. To tradicionalno mesto leži na visoki anatolski planoti, obkroženo s še vsaj 1000 metri višjimi gorami. Skozenj je nekoč vodila slavna trgovska pot, ki je povezovala Perzijo, Kavkaz in zahod današnje dežele. Mestna preteklost je bogata, o njej pričajo številne stavbe, ki so preživele vse do danes. Erzurum je bil prva prestolnica seldžuških Turkov, zato niti ni presenetljivo, da so v mestu pustili največji pečat. Ogledamo si staro mošejo iz 12. stoletja, izvrstno medreso z dvojnim minaretom. Tukaj je tudi zanimiva tržnica z izdelki iz lokalnega črnega kamna oltutaš. Odpeljemo se v Kars.

hotel, zajtrk

3. dan KARS – ANI – DOGUBAYAZIT

Veličastna bivša armenska prestolnica Ani (Unesco) – nekoč tekmica samemu Konstantinoplu, tako v lepoti kot statusu, danes pa dobesedno »mesto duhov«. Nekoč so mesto ljubkovalno imenovali kar »mesto 1001 cerkve«. Ustanovljeno je bilo že več kot 1600 let nazaj, na slavni svilni poti, na kraju nenehnih srditih bojev. Mesto so si iz rok v roke podajali bizantinski vladarji, turški Otomani, Armenci, nomadski Kurdi, Gruzijci in Rusi. Nekoč je v njem živelo kar okoli 200.000 ljudi, danes pa je v celoti zapuščeno. Nahaja se tik ob meji z Armenijo – mejo med Turčijo in Armenijo danes loči reka Arpacay. Sprehodimo se po ruševinah tega mesta, tu pa tam pa lahko občudujemo, kako spretni kamnoseki so bili Armenci. Zapustimo Ani in se vzdolž turško-armenske meje peljemo v Dogubayazit. Potem pa z nekaj sreče že na daleč uzremo biblijskega očaka.

hotel, zajtrk

4. dan DOGUBAYAZIT – VAN

V bližini tromeje Turčije, Armenije in Irana se visoko v nebo, s svojimi 5165 metri dviga Agri Dagi – biblijski očak Ararat. Njegova piramidna oblika je še toliko bolj opazna, ker se osamljeno dviga nad skalnato ravnino vzhodne Turčije. Angleški popotnik James Morier iz 19. stoletja je goro opisal z naslednjimi besedami: »Čudovita je z vseh strani, na njej ni nič grobega, nazobčanega … Vse je v popolni harmoniji …« Po izročilu naj bi se prav na tej gori zasidrala Noetova barka. Povezava med goro in barko je omenjena že v Genezi: »In ladja je obstala sedemnajsti dan sedmega meseca na araratskem gorovju.« To je zgodba o novem začetku, s katerim bi rešili svet. Tu v bližini mejnega prehoda z Iranom naj bi se res nahajali ostanki barke. Razločno so vidni obrisi, prav tako se ujemajo vse meritve, kakor tudi les, ki naj bi bil star vsaj 4800 let. Je to prav zares Noetova barka? Za zaključek dneva obiščemo še izjemno palačo Izaka Paše (Unesco) na najlepši lokaciji, kar jih tam sploh je. Kaj pa obisk kakšne kurdske vasice? Ob iranski meji se po panoramski cesti »lavinih jezikov« odpeljemo proti jezeru Van. Na poti do tja se ustavimo pri slapovih Muradiye. Današnja pokrajina je kot še en biblijski privid. Dan je kot nalašč tudi za kakšen daljši sprehod. Ta del vzhodne Turčije je tudi dom turške vanske mačke, katere posebnost je ta, da ima eno oko modro, drugo zeleno. Njihovo število se z vsakim letom manjša. Si jih želite pogledati? Popoldne prispemo v mestece Van, ki leži ob istoimenskem jezeru.

hotel, zajtrk

5. dan VAN – AKHDAMAR – TATVAN

Mesto Van so včasih imenovali biser Vzhoda, zaradi lepote njegove okolice. In ni naključje, da je preteklost tega območja res dolga. Bil je središče urartske civilizacije, njegova prestolnica Tušpa (Unesco) pa še danes botruje nad danes že modernim mestom. Zgodaj zjutraj se povzpnemo na citadelo, od koder se nam odprejo še lepši razgledi. Jezero Van je največje jezero v Turčiji in največje sodavo jezero na svetu. Nahaja se med rekama Evfrat in Tigris, ki ju omenja že biblijska legenda in sta imeli veliko vlogo v civilizaciji Mezopotamije. Temna modrina jezera je močan kontrast goram vzhodne Anatolije, ki obkrožajo jezero z vseh strani. Več otočkov ima. Z ladjico se odpeljemo na otok Akdamar, na katerem stoji čudovita armenska cerkev (Unesco) iz 11. stoletja. Otok je prava oaza miru in tišine. Kaj pa kopanje v tem, na otip čudnem jezeru? Vožnja do Tatvana in nočitev.

ladjica, hotel, zajtrk

6. dan TATVAN – BATMAN – MIDYAT

Danes nas čaka daljša vožnja (okvirno 5 ur) v jugovzhodno Anatolijo. Cesta nas vodi čez Zgornjo Mezopotamijo v Batman, ki je sredi prejšnjega stoletja zaslovel po največjem naftnem polju v Turčiji. Včasih zaspana kurdska vasica Ilihu, je z leti postala magnet za ljudi iz vseh koncev dežele, ki danes živijo v visokih modernih stolpnicah. V bližini mesta je sotočje Tigrisa in reke Batman, po kateri je mesto dobilo ime. Na poti do Midyata se peljemo mimo Hasankeyfa, zasanjanega mesteca ob reki Tigris. Pravijo, da je tudi Hasankeyf ena najstarejših stalnih naselbin na svetu. Uzremo opuščeno mesto v skalah. Nekoč pomembna postojanka na karavanski poti, danes pa živi zgodbo potopljenega mesta. Nadaljujemo po spektakularni cesti v Midyat. Med vožnjo po valoviti planoti Tur Abdin je vse bolj čutiti sirski vpliv, saj je to območje tradicionalni dom sirske pravoslavne cerkve. Pogled na graciozne cerkvene zvonike iz daljave govori o bogati kulturni dediščini sirskih pravoslavnih kristjanov, katerih populacija se je po letu 1979 drastično zmanjšala. Med sprehodom po očarljivem starem jedru si pasemo oči na umetelni dekoraciji hiš, dušo pa lahko privežemo tudi ob požirku lokalnega vina.

hotel, zajtrk

7. dan MIDYAT – NUSAYBIN – DARA – MARDIN

Po zajtrku nadaljujemo z vožnjo v Nusaybin. Tukaj je zadnja turška mejna postojanka nekoč slavne železnice od Berlina do Bagdada, ki so jo zgradili Nemci še pred 1. svetovno vojno. Vreden obiska je tudi Nemški most, ki še danes velja za arhitekturni presežek tistega obdobja. Po časovni premici se pomaknemo nazaj v preteklost, v obdobje rimskega mesta Nisibis. Med najbolje ohranjenima sta zmagoslavni lok in sirska pravoslavna cerkev Mar Yakoub, v kateri hranijo kripto z ostanki škofa Svetega Jakoba. Odpeljemo se še do malo poznanega starodavnega mesteca Dara. Nekoč je tu, blizu meje s perzijskim imperijem, stala pomembna mezopotamska rimska utrdba Anastopolis, danes pa o mestni preteklosti pričajo le še ruševine, ki pa so vsekakor vredne našega obiska. Pozno popoldne prispemo do Mardina, ki je še en vzhodno-turški biserček. Kraljuje visoko nad mezopotamsko ravnico in daje občutek, kot bi se čas ustavil. Tudi ta je pravi muzej na prostem v arabsko-turškem arhitekturnem stilu. Kaj pa, če je Mardin (Unesco) najlepše mesto na našem potovanju?

hotel, zajtrk

8. dan MARDIN

Po zajtrku si privoščimo raziskovanje v neskončnem labirintu uličic. Začutimo mestni utrip in uživamo v razkošju barv, vonjav in okusov na lokalni tržnici. Ogledamo si glavno mošejo in medreso Zinciriye, ki ima noro lep pogled na širno mezopotamsko nižino. Kot v pravljici. Popoldne se zapeljemo do območja, kjer je še danes veliko število samostanov. Ogledamo si samostan Deyr-az-Zaferan, ki botruje nad mardinsko planjavo. V njem bivajo menihi sirske pravoslavne cerkve, ustanovljene pred 1600 leti. Ime samostana v prevodu pomeni žafranov samostan, saj so v bližini nekoč gojili žafran. V njihovi kleti si ogledamo ostanke templja, posvečenega soncu. Tu je tudi kapela svetnikov iz različnih obdobij, kamor so, po legendi, pokopavali svetnike. In da, je še eden redkih samostanov, v katerem molitve potekajo v Kristusovem jeziku – aramejščini. Vrnitev v Mardin in prosto za samostojno raziskovanje.

hotel, zajtrk

9. dan MARDIN – DIYARBAKIR – GORA NEMRUT – ADIYAMAN/KAHTA

Odpeljemo se v Diyarbakir, v antično Amido. Največja znamenitost mesta je drugo največje obzidje na svetu, takoj za kitajskim, dolgo kar 5,5 kilometra. Skozi ena od 4 mestnih vrat vstopimo v nek drug čas. Med sprehodom po tlakovanih ulicah občudujemo mošeje, karavanseraje in hane oblečene v lokalni črni bazalt. Narodnostno zelo mešana slika priča o bogati zgodovini selitev in zlitja med različnimi kulturami na tem delu sveta. Diyarbakir je še eno mesto, katerega preteklost je dolga preko 5000 let. Mesto je bilo zibelka kar 26 različnih civilizacij, predvsem po zaslugi strateške lege na trgovskih poteh. V starem mestnem jedru obiščemo Veliko mošejo iz 11. stoletja, ki velja za najstarejšo v Anatoliji. Na lokalni tržnici kupimo še lubenico, baje so diyarbakirske največje. Zapustimo mesto in na poti proti gori Nemrut osvežimo v Evfratu, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo. Po Genezi je Evfrat, po turško Firat, ena od štirih rek, ki tečejo iz rajskega vrta in predstavlja eno od dežel, ki jo je Bog obljubil Abrahamu in njegovim naslednikom. S kombiji se vzpnemo pod vrh 2150 metrov visokega Nemruta. Na poti do tja se ustavimo pri slovitem mostu Cendere, ki je bil postavljen v čast rimskega vladarja Septimusa Severa, njegove žene Julije Domne in njunih sinov Gete in Caracalle. Na gori Nemrut si je komagenski kralj Antioh I. dal zgraditi 60 metrov visoko grobnico, da bi bil bližje bogu. Neobičajna grobnica za neobičajnega vladarja, ki je inovativno združil grško in perzijsko kulturo. To je izjemna lokacija! Sončni zahod doživimo na vrhu, v družbi Antioha I., Apolona, Herkula in samega Zevsa.

kombiji, hotel, zajtrk

10. dan ADIYAMAN/KAHTA – GOBEKLITEPE – URFA

Odpeljemo se proti sveti Urfi, mestu prerokov. Pot nas pelje mimo Ataturkovega jeza, enega največjih na svetu. Postanemo tudi na kakšni izmed obal in se morda ohladimo. Göbekli tepe (Unesco) velja za najstarejši tempelj na svetu! Tempelj, ki naj bi ga zgradili okoli 12.000 do 10.000 let nazaj, še v času neolitika. Pravijo, da je to najstarejši kraj čaščenja. Na njem je moč najti več monolitov, vsak pa je okrašen z izrezljanimi reliefi živali in abstraktnimi motivi. Veliko je še neznank. In več je vprašanj kot odgovorov, zagotovo pa je tempelj podrl vse teorije o nam znani zgodovini. Prihod v Urfo.

hotel, zajtrk

11. dan URFA

Sanliurfa (Unesco) je svet zase. Imenujejo ga tudi mesto prerokov. Je eno izmed najbolj konservativnih in svetih krajev Turčije ter rojstni kraj prerokov Joba in Abrahama. Od nekdaj je bila Urfa pomemben romarski kraj. Tu danes v sožitju živijo Arabci, Turki in Kurdi. V mestu se sprehodimo do svetega kompleksa z bazeni Balikli Gol, kjer obiščemo rojstno jamo preroka Abrahama. Vzpnemo se tudi na Nimrodovo citadelo, kjer stojita dva zanimiva stebra. Obiščemo lahko arheološki muzej in pobliže spoznamo ostanke iz najdišča Gobekli tepe. Edinstvena odkritja tega ogromnega kompleksa svetišč spreminjajo pogled na zgodovino in odpirajo nov pogled na življenje prastarih civilizacij iz Rodovitnega polmeseca.

hotel, zajtrk

12. dan URFA – SUAYIP – SOGMATAR – HARRAN

Po zajtrku nas pot vodi proti Suayipu, kjer naj bi Mojzes spoznal bodočo ženo in kjer je kar nekaj časa preživel kot pastir. Sledi obisk Sogmatarja, ki leži v pusti pokrajini. Že stari arabski teksti pričajo o tem kraju s skrivnostnim templjem. Tu je bil nekoč dejaven tempelj, posvečen Sinu – mezopotamskemu bogu Lune – in ostalim planetom. Izvajali so tudi čaščenje prednikov. Harran je biblično mesto, ki leži v rodovitni pokrajini, kjer danes gojijo tobak in bombaž. Obiščemo tudi jamo Bazda – podzemni kamnolom, od koder so material vozili v dolino Harrana in gradili mesta. Jama je zanimiva že zato, ker je sestavljena iz več galerij in tunelov. Harran (Unesco) je naseljen že od nekdaj, danes pa je poznan predvsem po tem, da se je tu na poti v obljubljeno deželo ustavil prerok Abraham. V vasi še danes stoji vodnjak, kjer je Jakob srečal ženo Rahelo. Tu ležijo tudi ruševine nekdaj mogočne univerze. Še najbolj zanimive so čebelje hiške, pri katerih so uporabili poseben način gradnje, katerega vpliv je prišel iz sosednje Sirije. Stožčaste, grajene iz slame, blata in da, tudi jajc. Nočitev v čebeljih hiškah.

čebelje hiške, zajtrk, večerja

13. dan HARRAN – HALFETI – GAZIANTEP

Jutranji odhod proti skrivnostnemu potopljenemu mestecu Halfeti ob Evfratu. Pogled na turkizno barvo vode deluje prav osvežujoče. Z ladjico se zapeljemo po jezeru ter obiščemo staro rimsko utrdbo. Kaj pa kopanje? Na poti v Gaziantep obiščemo rezervat redkih plešastih ibisov. Gaziantep je prestolnica pistacij. Vsaj 10 vrst pistacij najdemo na domači tržnici. Kaj pa baklava s pistacijami? Ne zamudimo tradicionalnega bazarja z bakrenimi izdelki in turške kave skuhane v najboljši bakreni džezvi. Za zaključek dneva se odpravimo v staro mestno jedro – lahko se zapodimo v še zadnje nakupovanje, lahko pa obiščemo kar 400 let staro čajnico.

ladjica (okvirno 4 ure), hotel, zajtrk

14. dan GAZIANTEP

Po zajtrku si privoščimo lastno raziskovanje mestnih ulic, nakupovanje ali sproščeno uživanje ob čaju med opazovanjem domačinov in njihovega vsakdanjega utripa. Gotovo nas premamijo tudi omamne vonjave lokalne kuhinje. Lahmacun in Icli kofte z domačim ayranom je samo ena od številnih gastronomskih kombinacij, po katerih mesto slovi. Vreden obiska je tudi razkošen muzej mozaikov, ki ponuja ogled izvrstno ohranjene zbirke iz bližnje Zeugme. Selevkija na Evfratu je staro ime za bogato mesto in njegovo več kot 2200 let staro grško-rimsko kulturno dediščino. Paša za dušo in oči za ljubitelje izvrstnih detajlov, med katerimi je podoba ciganskega dekleta nedvomna zmagovalka.

hotel, zajtrk

15. dan prihod domov

Odpeljemo se na mestno letališče, od koder preko vmesnega letališča poletimo proti domu. Konec potovanja.

letalo

CENA

Cena potovanja pri 11–18 potnikih: 1.699 EUR

Cena potovanja pri 7–10 potnikih: 1.799 EUR

V ceni je vključeno

– povratna mednarodna letalska karta z vsemi vključenimi taksami,

– 13x nočitev v hotelih 3-4* (lokalna kategorizacija),

– 1x nočitev v čebeljih hiškah v Harranu (12. dan potovanja),

– 13x zajtrk,

– 1x večerja v Harranu,

– vse prevoze in oglede z avtobusom, kombiji in ladjico,

– lokalnega vodnika,

– slovenskega vodjo poti,

– vse vstopnine po programu,

– vse stroške priprave in organizacije potovanja.

V ceni ni vključeno

– prevoz do bližnjega letališča, v kolikor odhod ni z letališča Jožeta Pučnika,

– zavarovanje odpovedi,

– dodatnega zdravstvenega zavarovanja z asistenco v tujini,

– vstopnine (okvirni znesek za vse vstopnine okoli 40 EUR na osebo; vstopnine poravnamo na kraju samem),

– doplačilo za enoposteljno sobo 180 EUR,

– napitnine 40 EUR (na kraju samem).

Dokumenti in vizumi

Za to potovanje potrebujemo potni list z veljavnostjo še vsaj 6 mesecev po koncu potovanja. Dolžnost vsakega potnika je, da nam pravočasno zagotovi vse zahtevane dokumente in točne podatke, tudi vizum, če si ga potnik ureja sam (velja za hrvaške državljane).

VIZUM ZA TURČIJO: Vizum za Turčijo za državljane Slovenije ni potreben.

Državljani Hrvaške potrebujejo turški vizum. Uredite si ga lahko na spletni strani www.evisa.gov.tr/en/apply/. Cena vizuma je okvirno 15 EUR.

Zdravje

Obveznih cepljenj za to potovanje ni. Če jemljete kakšna posebna zdravila, jih zadostno količino vzemite s seboj. Za več informacij se obrnite na ZZV oziroma preverite na spletni strani Zdravi na pot.

Namestitve in prehrana

Hoteli, ki jih uporabljamo na tem potovanju, so 3-4* lokalne kategorizacije. Hoteli ponujajo udobno namestitev. Eno noč prespimo v zanimivih čebeljih hiškah v Harranu. Preprosto, a čisto.

Turška hrana je dobra in zelo pestra. Poznajo veliko zelenjavnih in mesnih jedi, pripravljenih na nešteto različnih načinov. Imajo celo paleto juh, od vseh pa je po našem mnenju daleč najboljša mercimek – lečna juha. Znane pa so tudi paradižnikova, jogurtova in piščančja juha. Turki naravnost obožujejo meso, najraje imajo ovčetino, ki je zanje tudi najbolj dragoceno meso. Kebap (pečeno meso) je paleta različnih oblik pečenega mesa. Poleg döner kebapa (narezan v sendviču) so tu še şiş kebap (nabodala, koščki mesa in zelenjave), Urfa in Adana kebap (nabodalo, mleto meso), köfte pa so mesne kroglice, kot nekakšni okrogli čevapčiči. Kljub temu, da ima Turčija ogromno morja, ribe niso najbolj priljubljene. Tradicionalne turške pice, imenovane pide, so lahko mesne ali zelenjavne. Podobno naši pici je tudi lahmacun (arabska jed; tanjše testo, pokrito z mletim mesom). Gözleme pa so slane turške palačinke – krompirjeve, sirove, špinačne, mesne, … Zelenjava in sadje (predvsem sezonsko) sta vedno na voljo. Da ne govorimo o izvrstnih turških sladicah – tatlı 😊. Turki jih naravnost obožujejo. Bolj so sladke, boljše so. Od baklave in lokuma do sutlača.

Med pijačami je vsesplošno priljubljen čaj, ki mu delajo družbo še mnoge druge brezalkoholne pijače. Ob hrani Turki radi pijejo ayran – pijačo, narejeno iz jogurta, vode in soli. Sveži sokovi, običajno stisnjeni iz pomaranč in granatnih jabolk, so pogosto na voljo. Med alkoholnimi pijačami je najbolj dostopno pivo. Svetujemo pitje ustekleničene vode.

Vreme

Na potovanju po vzhodni Turčiji se pretežno gibljemo po visoki planoti Anatoliji (800-2600 metrov nad morjem). Pričakujemo sončno vreme. Preko dneva je temperatura med 20 in 25 stopinj Celzija. Zvečer in ponoči pa se lahko spusti tja do 10-15 stopinj Celzija. Zrak v Anatoliji je suh in prijeten. Še več splošnih informacij o vremenu v Turčiji dobite na www.wunderground.com.

Skupina in ekipa

Velikost skupine je med 7 in 18 oseb. Ekipo na potovanju sestavljajo slovenski vodja poti, lokalni vodniki in vozniki.

Predvideni stroški na poti

Povprečno med 150 EUR in 200 EUR na osebo na potovanje (pijača, hrana in drobni izdatki). Napitnine in doplačila niso všteti v ta znesek.

Z izpolnitvijo spodnjih podatkov se informativno prijavite na potovanje. Nato vam pošljemo uradno prijavnico. Po prejemu izpolnjene prijavnice vam pošljemo ponudbo za plačilo akontacije. S plačilom akontacije ter stroška prijave si zagotovite mesto na potovanju.