BLIŽNJI VZHOD

🇾🇪 Jemen.

Jemen velja za eno najstarejših naseljenih območij na svetu. Tukajšnja tradicija in folklora je bogata s številnimi svetopisemskimi omembami. Zgodovinsko gledano dežela nikoli ni bila ena sama. Zibelka južnoarabske civilizacije. Arheološko bogata, a neraziskana, z edinstveno arhitekturo in ostanki tisočletja starih civilizacij. Vedno so ji vladala različna rivalska plemena in državice. Tukaj naj bi bil dom kraljice iz Sabe. Preko je tekla trgovska »pot kadil«, zaradi katere je Jemen tudi zacvetel. Imel je monopol nad mnogimi dobrinami, predvsem nad kadili iz Sokotre, kasneje pa še nad aromatično kavo. Ob karavanskih poteh so se razvila mesta s pridihom srečne dežele. Tukaj so bili tudi prvi zametki zgodnje islamske vere. Dežela se je skozi tisočletja razvila v civilizacijo s svojstveno umetnostjo, religijo, znanostjo in kulturo. Vsi, ki so tam že bili, se strinjajo, da ima dežela več skupnega z bibličnimi dnevi kot s sedanjostjo.

🇱🇧 Libanon.

Libanon je dežela, ki lebdi med morjem in nebom. Je dežela poezije. Drugačna, kraljevska in uglajena. Na eni strani jo objema Sredozemsko morje, na drugi strani pa jo zapirata dve vzporedni gorski verigi. Kljub svoji majhnosti bogato turistično ponudbo dolguje geografski pestrosti, kmetijstvu, kulturi ter dolgi in bogati preteklosti. Libanon ima v svoji majhnosti veliko kontrastov, saj se pejsažna podoba izjemno hitro spreminja. Od zasneženih vrhov gorá pusta pobočja vodijo v rodovitne zelene nižine, kjer rdeča prst in mikroklima ustvarjata idealne pogoje za obilje vinske trte in s tem dobrega domačega vina. Nedaleč stran od modrine morja najdemo obsežna pobočja, prekrita z borovci in znamenitimi cedrami, v katere so pomešane dramatične skalne oblike. Že od nekdaj so ugodna geografska lega in naravne lepote privlačile številne civilizacije. Skoraj ga ni kraja v Libanonu brez arheoloških najdišč, ki pričajo o bogati, več desettisočletni preteklosti. Tu najdemo ogromno feničanskih sarkofagov in rimskih templjev, ki so predstavljali zametke mest, v katere so kasneje zavili križarji in mameluki ter gradili svoje gradove in trdnjave. Vsaka kultura je dodala svoje posebnosti, kar se odraža tudi v vsakdanjem življenju Libanoncev in njihovi kulturni odprtosti.

🇴🇲 Oman.

Oman je eden najlepših arabskih draguljev. Dežela neskončnih obal in prostrane puščave, kjer gresta tradicija in razvoj z roko v roki. Obala od koder so prebivalci osvajali Indijski ocean, nato pa stoletja popolnoma zaprta dežela je danes postala sinonim za stabilnost in nevtralnost. Moderno državo je ustvaril karizmatični Sultan Qaboos, čigar ime še naprej zagotavlja oazo miru. Poleg tega se ponaša s čudovito, osupljivo ter raznoliko naravo, ob kateri večkrat ostanemo brez besed. In kljub temu, da je dežela tako kot njegove sosede, že trdno zakorakala v 21. stoletje, pa v Omanu še najdemo čar arabskega polotoka, kot je bil stoletja nazaj. Je kraj, kjer so prebivalci odeti v tradicionalna oblačila in ponosni na svojo identiteto, vonj po kadilu pa preveva tipično vzdušje. Domačini so se odločili, da bodo ubrali drugačen pristop od sosednjih držav in prav po zaslugi tega je tu še ostalo tisto pravo prizorišče zgodb iz tisoč in ene noči.

🇸🇾 Sirija.

Sirija ima veliko pokazati. Pestrost na eni in sožitje različnosti na drugi strani. Damask velja za večno mesto omajadskih kalifov, ki so svojo kulturo in umetnost izvozili vse do Španije. V Hami bomo poslušali »petje« srednjeveških nurij, ogromnih vodnih koles na reki Oront. V Maaluli bomo z nekaj sreče v živo slišali enega izmed najstarejših še ohranjenih jezikov na svetu, aramejščino. Raziskali bomo daleč najlepši še ohranjeni križarski grad – Krak des Chevalliers. Globoko v puščavi nas bo sprejela puščavska nevesta – Palmira, ki nam bo razodela zgodbo o mogočni starodavni vladarici Zenobiji. Polega tega nas na poti čaka še množica drugih zanimivih bonbončkov.

🇾🇪 Sokotra.

Je največji jemenski otok, a se nahaja bližje Somaliji kot Jemnu. V dolžino meri slabih 140, v širino pa 40 kilometrov. Nekoč, davno nazaj, je bila Sokotra del afriške celine, potem pa je »odplavala« na rob Arabskega morja. Zaradi izolacije od preostalega sveta, je življenje ubralo svojo pot. Tu so zatočišče našle številne rastline in živali, ki so se uspele prilagoditi težkim vremenskim pogojem. Danes je na Sokotri več kot 800 vrst rastlin, od katerih je kar 300 endemičnih. Za nekatere se zdi, kot da niso s tega sveta. Na primer »puščavske rože« s svojim čudnim deblom ali pa »drevesa zmajeve krvi«, ki so največja otoška posebnost. Tu rasteta tudi bosvelija in mira, nekoč zelo pomembni kadili, iskani po celem svetu. Otok zaradi svoje biotske raznovrstnosti še danes postavlja uganke biologom širom po svetu. Zaščitil pa ga je tudi Unesco.