Bilo je nekoč …
JEMEN
… v deželi srčnih in srečnih ljudi, kjer so trgovali z dišavami in kadili. Črno zakrite ženske, zvedavi otroci in moški v dolgih krilih, z zakrivljenim nožem za pasom. Skromni, a ponosni ljudje. Dežela, kjer si skoraj vsi v usta tlačijo čudne zelene listke. Dežela, ki se ponaša z edinstvenim in endemičnim otokom, Sokotra.
In še veliko več je Jemen.
Srečna Arabija.
Jemen leži na skrajno jugozahodnem delu Arabskega polotoka, ob obalah Rdečega in Arabskega morja. To je razmeroma nedostopen predel arabskega polotoka, ki ga je pred davnimi časi tektonski prelom ločil od afriškega roga. Njeni sosedi sta Savdska Arabija in Oman.
Antični pisci so deželo imenovali Arabia Felix oz. Srečna Arabija. Nekoč je bila izjemno rodovitna in bogata dežela, slavna med karavanarji z dišavami in kadili, medom, začimbami, svilo in poldragimi kamni. Zelo iskana dobrina je bila drevesna smola frankinsense iz rastline Boswelia, po kateri je Jemen še danes poznan. Omamen vonj smole je bil nekdaj rezerviran za kraljevske dvore in ezoterične rituale tempeljskih visokih svečenikov. Danes pa žlahtni vonj najdemo skoraj na vsakem koraku. V mošnjičkih karavanarjev so se pogosto znašla tudi zlata zrna, poldragi kamni kot so ahat, žad, opal in kamena strela. Pa tudi alabaster.
Jemen je za razliko od preostalih dežel arabskega polotoka geografsko zelo raznolik. Ob Rdečem morju se razteza ravnina Tihama, ki se v notranjosti spremeni v visokogorje, z vrhovi, ki v višino merijo vse do 3.660 metrov. Gre za daleč najbolj rodoviten predel, ne samo Jemna, ampak celotnega Arabskega polotoka.
Tu v visokogorju leži jemenska prestolnica Sana. Poznana je po zares slikovitem starem mestnem jedru s stavbami obrobljenimi z belo barvo. Glasni prodajalci na tržnicah so nam ponujali omamno dišečo smolo frankinsense, okusne oreščke, med, datlje, pisane jemenske rute, ročno izdelane džambije oz. zakrivljena bodala, ki jih za pasom nosi vsak moški in seveda zelene mlade liste kata. Mmm, kako okusen, čeprav pretirano sladek čaj smo pogosto s prijatelji pili v lokalni čajnici ob cesti. Kar na stopnicah pred čajnico smo sedeli in srkali črni čaj z mlekom in začimbami, ki ostane skrivnost našega najljubšega čajnega strička. Le kje je zdaj?
Visokogorska in kamnita pokrajina se proti vzhodu počasi prične spuščati v največjo peščeno puščavo na svetu, ki se vije še daleč naprej v sosednje države. V njej pa se skriva največja dolina Arabskega polotoka, vadi Hadramaut. Jemen ima kar 112 otokov, manjših in večjih, med njimi pa je najbolj poznana Sokotra.
Bilo je nekoč v Jemnu.
Jemen velja za eno najstarejših naseljenih območij na svetu. Tukajšnja tradicija in folklora je bogata s številnimi svetopisemskimi omembami. Zgodovinsko gledano dežela nikoli ni bila ena sama. Zibelka južnoarabske civilizacije. Arheološko bogata, a neraziskana, z edinstveno arhitekturo in ostanki tisočletja starih civilizacij. Vedno so ji vladala različna rivalska plemena in državice. Tukaj naj bi bil dom kraljice iz Sabe. Preko je tekla trgovska »pot kadil«, zaradi katere je Jemen tudi zacvetel. Imel je monopol nad mnogimi dobrinami, predvsem nad kadili iz Sokotre, kasneje pa še nad aromatično kavo. Ob karavanskih poteh so se razvila mesta s pridihom srečne dežele. Tukaj so bili tudi prvi zametki zgodnje islamske vere. Dežela se je skozi tisočletja razvila v civilizacijo s svojstveno umetnostjo, religijo, znanostjo in kulturo. Vsi, ki so tam že bili, se strinjajo, da ima dežela več skupnega z bibličnimi dnevi kot s sedanjostjo.
Danes so na Unescovem seznamu svetovne dediščine med naravnimi in kulturnimi znamenitostmi štiri jemenske točke: stari predel prestolnice Sana, puščavski Manhattan v Shibam v dolini Hadramaut, mesto Zabid na obali Rdečega morja in otok Sokotra, ki se nahaja približno 380 kilometrov stran od obale v Adenskem zalivu.
Dolina (vadi) Hadramaut. Dolina medu in blatnih opek.
Legenda pravi, da se je vse začelo z velikim potopom in da so tu nekoč živeli velikani. Dolina je naseljena že od kamene dobe naprej. Skozi milijone let jo je pilila in oblikovala erozija, ki je ustvarila idilično kuliso številnim krajem v njej. Dolga dobrih 200 kilometrov leži med suhimi kamnitimi puščavskimi platoji imenovanimi jawl. Je največja dolina arabskega polotoka in ena najlepših regij Jemna. Poznana v Arabiji, neznana drugje. V njej najdemo številne stranske doline, med njimi tudi dolino Do’an, kjer domuje najboljši med na svetu! Zaradi izoliranosti območja je življenje ubralo svojo pot. Hadrami, skromni, a ponosni prebivalci Hadramauta so razvili edinstveno, skoraj brezčasno kulturo, ki je še najbolje izražena v arhitekturnem stilu poudarjanja prostornosti in preprostih oblik. Številne stolpnice, palače, grobnice, mošeje in vodnjaki … vsem pa je skupna blatna arhitektura.
Krhek, a trden v svojem bistvu.
Jemen še do danes preživlja številne vladarje, šejke in imame, naslednike nekdanjih vladajočih plemen. Tujim silam tu nikoli ni uspelo pustiti svojega pečata in izkoreniniti unikatne kulture. Tudi danes ne. V zadnjih letih o Jemnu ne slišimo veliko lepih novic. A na srečo se vojna vihra tudi tukaj umirja. Ne bomo iskali superlativov, s katerimi bi vam opisali deželo in vas prepričali o obisku le-te. A mogoče je to zadnji »bonbonček« za tiste, ki so videli že skoraj vse. Morda le še tu najdemo zadnje obrise raja na zemlji, pristnosti, nedolžnosti, gostoljubja in iskrenosti. Jemen je dom skromnih, neustrašnih, srčnih in ponosnih ljudi. In kaj hitro lahko postane ljubezen na prvi pogled.