OD SAVANE DO SAHARE
Nekoč, nekje v Afriki je tekla reka Tilelen. Verjetno še nikoli niste slišali zanjo. Povsem lahkotno se je spuščala z gora. No, včasih nekoliko hitro in hrupno, sploh po močnem deževju. A večinoma je tiho žuborela čez kamenje in leno vijugala po skrbno izrezljani dolini. Napajala je žejna usta antilop, žiraf, nosorogov ter omogočala osvežilne kopeli slonom in povodnim konjem. Zelena savana se je razprostirala neskončno daleč, vse tja do visokih skalnih vrhov.
Na višje ležečih krajih so oprezali posebni plenilci. Močno so se namnožili v zadnjih letih. Zvedave oči, črna polt ter v rokah kopje. Skupaj so lovili, se selili za čredami, najraje pa se ob večerih glasno veselili v svojih domovanjih visoko nad reko. Posebej zanimiva je bila njihova želja po upodabljanju svoje okolice. V mehko kamnino so vrezovali podobe živali in ljudi – kot spomin na dogodke preteklosti. Tudi podobe nadnaravnih bitij, na katera so se obračali v želji po boljši prihodnosti. Prva bitja, ki so si prilaščala preteklost in prihodnost, si jo znala predstavljati, ter jo obrniti sebi v prid.
Stalno so drobili koščke kamenja, ga mešali z rastlinskimi in živalskimi olji ali krvjo. S paličicami in prsti so jo nanašali na stene, strope in vhode svojih bivališč. Slike antilop, slonov ter nosorogov iz njihovega vsakdana. Zvečer, ob soju ognja so podobe poplesavale nad njihovimi glavami. Črede so oživele, se pomikale skupaj s podobami lovcev. Otroci so zrli v ta večerni kino ob pripovedih o njihovih prednikih, ki so naslikali sebe ter svoje rojake z namenom poučevanja in spominjanja.
V tem širnem svetu so bile hrana, voda in sanje v dosegu rok…a ne za večno….
Suhe struge govorijo drugo zgodbo. Zgodbo peska, sonca in vetra. Veter, ki strga kamenje in s tem uničuje slikarije za katere so verjeli, da obstajajo odkar obstaja čas. Sonce, ki povzroči ,da izhlapi vsaka rečna struga, vsaka jezerska kotanja…
In pesek, kot preproga, ki prekrije vse. Prekrije celo čas.
Črede so odšle daleč na jug. Reke so se najprej umaknile v skrite podzemne tokove, nato pa izginile neznano kam. Zelenje se je posušilo. Njihova semena zdaj čakajo več let, da vzklijejo. Čakajo dež, ki se kar noče in noče vrniti.
Le ta čudna bitja zvedavih oči so ostala. In čeprav ne oprezajo več za plenom, ne upodabljajo več živali nad stropi svojih domovanj, so še vedno tu.
Vse od takrat. Od nekod so pripeljali živali druge vrste. Z njihovo pomočjo so vsa ta stoletja tovorili dobrine med Sredozemljem in Afriko. Poti ob rekah so zamenjale poti čez peščene sipine.
Lovci so postali trgovci.
Dolge karavane, hrbti obloženi s tovorom so se zibali v ritmu hoje kamel. Skozi osušene doline, ki jih je prekril pesek tako na debelo, da so samo še majhni vrhovi štrleli v nebo. A ravno ti so nudili tako potrebno senco ljudem na brezmejnih poteh. Z zanimanjem so si ogledovali stenske slikarije, se čudili neznani umetnosti, nato pa v hladu jutra nadaljevali pot v puščavo.
Njihova modra ogrinjala ter zamotana pokrivala so hkrati izražala občutek za estetiko in praktičnost življenja v tem pustem svetu. Tuaregi. Dolga stoletja edini, ki so znali in upali prehoditi nepredstavljive razdalje med črno in arabsko Afriko.
A tudi to ni trajalo večno…
Našli so se ljudje, ki so po morju znali hitreje premagati še večje razdalje. Izpopolnili jadra in ujeli raziskovalni veter…
Karavane so prenehale tovoriti zlato, sol in sužnje čez širno Saharo. Tuaregi so postali nepomembno ljudstvo sredi ničesar. Njihovo kraljestvo zlato rumenega peska, njihove dragocene kamele so postale del zgodb preteklosti.
A tiste zvedave oči so ostale tam. Niso odšli, da bi postali del obalnih mest, del modernega sveta…
Z Jeepi drvimo skozi suhe doline. Plezamo okrog skal, da bi našli še kakšno staro slikarijo, oprezamo za črepinjami neštetih glinenih vrčev raztresenih okrog na pol zasutih neznanih grobov. Zvečer se utaborimo v zavetju gora, opazujemo zvezde in sanjamo o starih časih.
Ob ognju nam delajo družbo Tuaregi. Prav tisti, katerih predniki niso odšli. Njihov dom se je spreminjal in oni z njim. A ostala so modra oblačila, zavita pokrivala, pokriti obrazi in skrivnostno zvedave oči.
Samsara potovanja
Adobe Stock
Adobe Stock
Adobe Stock