TE JE INDIJA ŽE POKLICALA?
INDIJA
Indija je dežela, ki nas pokliče. Čisto počasi se pritihotapi v naš um in prižge stikalo, ki ga noče več ugasniti. Ampak tukaj se stvari ne zaključijo. V Indijo ne more vsak. Pridejo samo tisti, ki jih izbere ona sama, Indija. Lahko se še tako trudimo in iščemo datume, če nismo izbrani, se bo vedno pojavilo nešteto preprek, preko katerih enostavno ne gre.
In ravno zato je ta dežela čarobna, ker ko nas izbere, nas počasi vsrka vase z neustavljivim kaosom, z eksplozijo mogočih in nemogočih barvnih kombinacij in neznanih vonjav in okusov, ki nam burijo domišljijo.
Mene je Indija prvič poklicala leta 2008. Do takrat sem jo opazovala s strahospoštovanjem in nisem vedela, kaj naj si sploh predstavljam o njej. Ko sem prvič stopila v vrvež na ulici je bilo, kot bi prišla domov. Dežele sploh nisem rabila spoznavati, bila je že v meni in to me je najbolj presenetilo. V tem kaosu sem se počutila tako domače, kot da sem že od nekdaj tam.
Indijo ali vzljubiš, ali zasovražiš … vmesne postaje ni. Vendar če imaš ob sebi nekoga, ki ti deželo predstavi s srcem, ki te počasi vpelje v njihov način razmišljanja, ki ti pomaga razumeti skrivnost kaosa…takrat se lahko sprostiš in resnično uživaš v deželi.
Kadar slišimo o Indiji, navadno najprej pomislimo na templje, na duhovnost in tradicijo. Vendar prava duhovnost se v Indiji dogaja na ulici in ne v templju. Indija nas spremeni, saj naš um trešči ob sebe, ker ne zmore razumeti tega, kar vidi pred seboj. Definitivno pridemo domov drugačni, z novimi uvidi in to je največja lekcija duhovnosti, ki nam jo da Indija.
Navadno me ljudje vprašajo katero Indijo priporočam za prvič. Indija je ogromna dežela, razdalje so velike in vsaka zvezna država je drugačna. Za prvi izziv se mi zdi najlepša severna Indija, saj je potovanje zastavljeno tako, da postopoma spoznavamo religije, uživamo vrvež malih mest, opazujemo arhitekturne presežke in se prepuščamo nakupovalnim navdihom.
Na potovanju po severni Indiji je vsak dan nekaj posebnega.
Amritsar je prežet z mantrami, ki napolnjujejo vsak kotiček Zlatega templja. Če je kateri kotiček na naši poti svet, potem je to definitivno Amritsar, romarski center sikhizma. Vsak je dobrodošel, vsakdo lahko poje molitve in vsakdo lahko dobi brezplačen obrok hrane, če jo potrebuje. To je kraj, ki se nam kasneje prikazuje v sanjah, saj je izredno slikovit in pusti izredno močan energijski pečat. Poleg Amritsarja je indijsko-pakistanska meja, kjer naredijo pravi šov ob menjavi straž, mi pa predvsem uživamo v neverjetni fizični pripravljenosti velikanskih stražarjev. Vedno se sprašujem, kje dobijo tako visoke fante za stražo :), saj Indijci ne slovijo ravno po svoji velikosti.
Po sikhizmu sledi spoznavanje budizma v McLeod Ganju, kjer je sedež tibetanskega dalajlame. Malo simpatično in slikovito mestece, kjer v glavnem živijo Tibetanci, kar kliče po raziskovanju. In da zaokrožimo vse skupaj, brez Puškarja v tej kombinaciji seveda ne gre. Tam, kamor je hindujskemu bogu Brahmi padel lotusov cvet, je nastalo jezero. Mesto je zaprto za promet in je raj za romarje in nakupovanje, edino kar morate paziti je, da ne stopite v kravje iztrebke, saj se po ulicah sprehajamo skupaj s kravami. V teh malih mestih se enostavno ne moremo izgubiti, saj so obvladljiva na peš razdalji in izredno simpatična za raziskovanja, nakupe, ali pa samo posedanje ob nepogrešljivem masala čaju.
Na potovanju nanizamo nekaj najlepših palač, ki govorijo zgodbe o veličastnosti nekdanjih časov in vladarjev. Pričajo o njihovi in naši minljivosti in beli marmor s cvetličnimi vzorci Taj Mahala nam šepeta o večni ljubezni in o umetnikih nekdanjega časa.
Proti koncu prispemo v Varanasi, kraj, kjer si Indijci želijo zaključiti svoje poslednje zemeljsko potovanje. Želijo si vsi, dano pa je redkim. Pepel sežganega telesa nadaljuje svojo pot razkroja v sveti reki Ganges, medtem ko duša doživi zlitje z Bogom. Večerni blagoslov z ognjem je veličasten spektakel svetlobe, ki odganja temo.
In na koncu še prestolnica, New Delhi. Stari in novi del, kaos in široke avenije.
Povsod na potovanju pa šumeči, barvasti sariji, pisani turbani, krave ob cesti…in mi, ki se trudimo vse skupaj sprejeti, saj je tako drugače od našega poznanega sveta. Ko Indijo razumemo, jo lahko sprejmemo. In kdo vam lahko pomaga razumeti deželo, če ne tisti, ki se tam počuti kot doma :).
Samsara potovanja
Adobe Stock
Adobe Stock
Žiga Vavpotič
Adobe Stock
Samsara potovanja