🇾🇪 JEMEN IN SOKOTRA

Jemen leži na skrajno jugozahodnem delu Arabskega polotoka, ob obalah Rdečega in Arabskega morja. To je razmeroma nedostopen predel arabskega polotoka, ki ga je pred davnimi časi tektonski prelom ločil od afriškega roga. Njeni sosedi sta Savdska Arabija in Oman. Antični pisci so deželo imenovali Arabia Felix oz. Srečna Arabija. Nekoč je bila izjemno rodovitna in bogata dežela, skozi katero je potekala trgovska pot. Jemen je za razliko od preostalih dežel arabskega polotoka geografsko zelo raznolik. Ob Rdečem morju se razteza ravnina Tihama, ki se v notranjosti spremeni v visokogorje, z vrhovi, ki v višino merijo vse do 3.660 metrov. Gre za daleč najbolj rodoviten predel, ne samo Jemna, ampak celotnega Arabskega polotoka. Tu v visokogorju leži jemenska prestolnica Sana. Visokogorska in kamnita pokrajina se proti vzhodu počasi prične spuščati v največjo peščeno puščavo na svetu, ki se vije še daleč naprej v sosednje države. V njej pa se skriva največja dolina Arabskega polotoka, vadi Hadramaut. Jemen ima kar 112 otokov, manjših in večjih, med njimi pa je najbolj poznana Sokotra.

Jemen velja za eno najstarejših naseljenih območij na svetu. Tukajšnja tradicija in folklora je bogata s številnimi svetopisemskimi omembami. Zgodovinsko gledano dežela nikoli ni bila ena sama. Zibelka južnoarabske civilizacije. Arheološko bogata, a neraziskana, z edinstveno arhitekturo in ostanki tisočletja starih civilizacij. Vedno so ji vladala različna rivalska plemena in državice. Tukaj naj bi bil dom kraljice iz Sabe. Preko je tekla trgovska »pot kadil«, zaradi katere je Jemen tudi zacvetel. Imel je monopol nad mnogimi dobrinami, predvsem nad kadili iz Sokotre, kasneje pa še nad aromatično kavo. Ob karavanskih poteh so se razvila mesta s pridihom srečne dežele. Tukaj so bili tudi prvi zametki zgodnje islamske vere. Dežela se je skozi tisočletja razvila v civilizacijo s svojstveno umetnostjo, religijo, znanostjo in kulturo. Vsi, ki so tam že bili, se strinjajo, da ima dežela več skupnega z bibličnimi dnevi kot s sedanjostjo.

Sokotra je največji jemenski otok, a se nahaja bližje Somaliji kot Jemnu. V dolžino meri slabih 140, v širino pa 40 kilometrov. Nekoč, davno nazaj, je bila Sokotra del afriške celine, potem pa je »odplavala« na rob Arabskega morja. Zaradi izolacije od preostalega sveta, je življenje ubralo svojo pot. Tu so zatočišče našle številne rastline in živali, ki so se uspele prilagoditi težkim vremenskim pogojem. Danes je na Sokotri več kot 800 vrst rastlin, od katerih je kar 300 endemičnih. Za nekatere se zdi, kot da niso s tega sveta. Na primer »puščavske rože« s svojim čudnim deblom ali pa »drevesa zmajeve krvi«, ki so največja otoška posebnost. Tu rasteta tudi bosvelija in mira, nekoč zelo pomembni kadili, iskani po celem svetu. Otok zaradi svoje biotske raznovrstnosti še danes postavlja uganke biologom širom po svetu. Zaščitil pa ga je tudi Unesco.