Zakaj v Vietnam?
oziroma
Prebujajoči zmaj v komunistični preobleki
Prečudovita država polna presenečenj, ki morda po krivem ostaja ena od premalo cenjenih Južnoazijskih destinacij. Njena dolga ozka oblika je stisnjena med Južnokitajsko morje ter meje Laosa, Kambodže in Kitajske. Vietnam je država čudovitih pejsažnih pokrajinskih podob, od mističnih v meglico zavitih vrhov gora do neskončnih odtenkov zelene barve riževih polj. Od slikovite kraške pokrajine UNESCO-vega zaliva Halong, skozi slikovite etnične vasi in hektična stara kolonialna mesta, do rodovitne delte Mekonga z barvitimi plavajočimi tržnicami. Ljubitelji dolgih belih peščenih plaž in čistega morja, bodo navdušeni. Tisti, ki uživajo v kulinariki in svežini njenih sestavin, se bodo preprosto zaljubili.
Vietnam sodi med zadnjih pet držav sveta, ki se vedno štejejo za komunistične. S stalnim opominjanjem na bogato zgodovino, ko brzimo skozi mesta in pokrajino, nikakor ne moremo spregledati strica Hoja – očeta komunističnega Vietnama in narodnega heroja. Navkljub dejstvu, da se več kot 81% prebivalstva v Vietnamu izreka, da so brez religije, na vsakem koraku srečujemo budistične templje in pagode. Predstavlja tudi rojstni kraj sekte Cai Dai, ki verjame v harmonijo vseh religij in predstavlja kombinacijo konfucionizma, taoizma, budizma in krščanstva. Takšni so tudi prebivalci: pripravljeni odpuščat, ponosni, prijazni, nasmejani, gostoljubni in romantični.
Nekaj razlogov, zakaj ravno Vietnam:
1. Dramatična pokrajina
Delta Mekonga, nekdanje vietnamske “skodelice riža”, ponuja prelep pogled v običajno podeželsko življenje prebivalcev in njihove barvite plavajoče tržnice, kjer prodajajo vse sveže sestavine za bogato kulinarično ponudbo. Kilometre dolge peščene plaže, ki objemajo velik del vietnamske 3.444km dolge obale, če ne prištejemo otokov.
Otoki, tisti tropski, skorajda nedotaknjeni in rajski, ki vabijo na mehke dotike peska, morja in sonca.
Severni gorati del, kjer se proti v meglo zavitim vrhovom dvigajo terasasta riževa polja. Barvitost narave, ki podaja roko bogati etnični pestrosti in tradiciji.
Zaliv Halong, tisočero romantičnih kraških otočkov, ki se kot zmajev greben dvigajo iz morja in usmerjajo pozornost v nebo. Mistična, dih jemajajoča pokrajina in neskončni sončni zahodi.
2. Ulična hrana
Predstavlja pestrost izbire naravnih sestavin in kreativnosti vsakega posamičnega kuharja. Od klasičnih juh z nudeljni do specifičnih kulinaričnih specialitet, od lepljivega riža pa vse do riževih palačink. Vsest se je treba le v eno ulično restavracijo, ki jo predstavlja mini kuhalnik, kuharica/kuhar in majhni plastični stolčki. Stolčke zlagajo in razporejajo glede na število gostov, ki jih strežejo. Najbolj okusno je vedno najbolj preprosto. Riževe palačinke, tradicionalno polnjene s škampi in svežimi začimbami, ki jih pomakate v sladko kislo omako….Mmmm, nebeško… Zvrhane košare in tržnice polne svežega sadja, zelenjave, rib, mesa in začimb. Vse sveže in po večini narejeno pred našimi očmi. Ulica je utrip vietnamskega življenja, je prostor za druženje in najboljšo hrano.
3. Kava
Vietnam je drugi največji svetovni proizvajalec kave in zato vedo, kako se kava streže. Morda nenavadno za naš okus, pa vendar. Četudi niste pristaši črne tekočine, v Vietnamu je vse drugače. Kavo vam postrežejo v kozarcu, kjer je predhodno že kondenzirano mleko (ja, tisto sladko…). Na kozarec dajo majhen krožnik z luknjico, na tem krožniku je lonček s filtrom in potem opazujete, kako se vam kava kapljico po kapljico zbira v kozarcu. Čas za sproščanje in potrpežljivost ter uživanje v trenutku, ki ste ga namenili kavi. Pije se ob vsaki uri dneva in če kavo naročite brez mleka, vas bodo pogledali, kot da ste iz drugega planeta. Naj se zgodi volja turista bodo rekli, potem pa mirno dodali v močno in grenko kavo tono sladkorja. Za tiste, ki imajo bolj izbran ali eksotičen okus, je na voljo ca phe chon (kava iz prav posebnih kavnih zrn) in različni unikatni dodatki (jajca, jogurt,…).
4. Ljudje
In seveda lokalni prebivalci, ki v mestnih parkih telovadijo pod soncem in tisti, ki spijo ob najbolj vročem delu dneva kar na pločnikih ali svojih motorjih. Siesta je nujnost. Simpatični in nasmejani vas bodo vabili na kozarec kave ali na hrano ter ponosno razlagali o zgodovini in težko pridobljeni samostojnosti države. Intelektualci, ki imajo doma še vedno sliko Ho Chi Minh-a in so nepoboljšljivi potrošniki. So izjemno podjetni, kar se vidi po številnih mini in mikro podjetjih na vsakem koraku ter neznansko družabni. Romantične duše, ki jih na vsakem koraku spremlja beseda “ljubezen” in so v to besedo preprosto zaljubljeni. Ljubezen vsakega posameznika do kuhanja vas bo še dolgo spremljala – do naslednjega krožnika 🙂