Pred davnimi časi, ko so se Vietnamci še borili za svojo deželo, je v mirnem zalivu s smaragdno zelenim morjem nastala prav posebna starodavna legenda. Vietnamci so se več stoletij s Kitajci borili za svojo zemljo. Mnoge bitke in spopadi so se bili za vsak vietnamski košček zemlje, pa tudi za morsko ozemlje.
Nekoč so mogočne bojne ladje kitajskih vojakov priplule v morski zaliv ob severni vietnamski obali. Ponosni Vietnamci so šli pogumno v boj, čeprav je bila kitajska sila številčnejša. S čolni in ladjami so Vietnamci pluli do velikih kitajskih plovil in se podali v spopad.
Strašen hrup v zalivu je pa vzbudil pozornost speče zmajevke. Z neba je opazovala direndaj, ki se je dogajal na Zemlji. Že na nebu je imela dovolj hrupa in vragolij, ki so jih nenehno povzročali njeni stoteri otročiči, mali zmajčki. “‘Zdaj pa še na Zemlji ne bo miru”, si je mislila mama zmajevka.
Odločila se je, da bo v zalivu spodaj pod njo naredila mir. Z vsemi malimi zmajčki se je naglo spustila z neba in ko so se približali bitki na morju, so zmaji jezno začeli mahati z repi in bruhati vodo. Po azijski tradiciji zmaji namreč bruhajo vodo in ne ognja. Kitajske ladje so poletele visoko v nebo ob zmajevih zamahih z repi, številni vojaki so padli v vodo. ”Reši se, kdor se more”, so kričali kitajski vojaki, ki so hitro začeli bežati proti svoji domovini.
Osupli Vietnamci so prisopihali nazaj na obalo in nemo opazovali pomoč, ki se je spustila z neba. Ko je mama zmajevka z zmajčki pregnala še zadnjega kitajskega napadalca, je videla kako mirno in lepo je spet v zalivu. Spustila se je na vodno gladino in opazovala čudovito okolico. Tudi zmajčki so čofotali po vodi, potem pa so vsi skupaj mirno zaspali. In v zalivu spijo še danes. A mame zmajevke in njenih zmajčkov ne vidimo več, saj so se spremenili v številne apnenčaste otočke, ki štrlijo iz morja.
In tako je nastal Halong zaliv, oziroma zaliv spuščajočega zmaja.