KITAJSKA
Velika skoraj kot cela Evropa skupaj, geografsko zelo raznolika, v njej živi 56 uradno priznanih ljudstev, njihovi začetki civilizacije segajo več kot štiri tisočletja v preteklost. Raziskovanje KITAJSKE nima konca. Če pa si vzamete 12 prostih dni in se nam pridružite na potovanju Klasična Kitajska vam bo naša Marijana v strnjeni obliki predstavila vse tisto, kar je v 20. letih raziskovanja in vodenja videla in doživela v tej ogromni državi.
Glavno mesto Peking z okolico je dom 22 milijonom ljudi. Je starodavno mesto, ki neutrudno hiti v prihodnost. Večkrat uničeno in dotolčeno, a je kot feniks vedno znova vstalo iz pepela. Peking je postal prvo mesto, ki je gostilo poletne in zimske olimpijske igre. Morda ste že slišali, da so se olimpijske igre v Pekingu začele 8.8.2008, ob 8. uri, 8 minut in 8 sekund zvečer. Število 8 je zanje namreč srečna številka, ki pomeni uspeh in prosperiteto. Zimska olimpijada pa se je tam zaključila 20.2.2022 – naključje? Ja, vraževerje je globoko zasidrano v Kitajcih – nekoč in danes, v starih in mladih, v revnih in bogatih, v meščanih in podeželanih
Za kitajski zid ste sigurno že slišali. Še z vesolja se vidi, pravijo. Velja za enega najbolj drznih gradbenih podvigov v zgodovini. Čez puščave, planote in planine se vije, bil je tako dolg, da bi ga sedemkrat lahko ovili okoli naše Slovenije.
Kitajci res niso polovičarji. Z drznimi projekti so v daljni in bližnji preteklosti marsikdaj osupnili svet. To je naredil že prvi kitajski cesar pred več kot dvema tisočletjema. No, na osuplost sveta je bilo treba dolgo čakati, saj so šele leta 1974 odkrili ogromno podzemno glineno vojsko, ki šteje vsaj 8000 mož, 500 konjev, preko 100 kočij in na tisoče kosov orožja – za varnost cesarja v posmrtnem življenju. Njegova grobnica ostaja zaprta, varujejo pa jo reke živega srebra.
Doživeti Kitajsko pomeni tudi doživeti njeno lepo in umirjeno naravo. Kitajski kras se razteza na ozemlju velikem za 30 Slovenij, a najlepša je pokrajina med mestoma Guilin ali Yangshuo. Ponaša se z arašidovimi polji, čajnimi nasadi, riževimi polji z vodnimi bivoli, pomelovci, lenobno reko Li in seveda nenavadnimi apnenčastimi griči in stebri, med katerimi ozke podeželske ceste povezujejo stare vasi z južnokitajsko arhitekturo.
Kontrast umirjenosti narave pa predstavlja futuristični Šanghaj. Mesto, ki se lahko širi le še navzgor, tekmuje s svetovnimi velemesti kdo ima najvišjega. Šanghaj je trenutno na drugem mestu, svoj 632 m visok nebotičnik pa so še malo zavili v spiralo. Kar malo adrenalinsko je stopiti na stekleno dno bisernega stolpa 253 m nad tlemi. Kulisa kolonialnih zgradb priča o dokaj kratki zgodovini mesta, ki pa danes igra eno najpomembnejših vlog na svetovnem prizorišču.
Aja, tega pa najbrž še ne veste … Po naši Marijani nosi ime nočni metulj, ki so ga odkrili na Kitajskem – Dasypolia marijana. Kot organizator in vodja se je udeležila manjše odprave v severozahodni del Kitajske – Xinjiang, ki je iskala redke in nove vrste in podvrste metuljev. Enega od novoodkritih so v zahvalo za njeno pomoč pri odpravi poimenovali prav po njej :).
