VIHARNI OTOKI VIKINGOV
FERSKI OTOKI
Ko slišimo za deželo Ferski otoki, mnogi najprej pomislimo, kje je že to? Nekje blizu Evrope, ampak kje točno? Otoki so uradno ozemlje Danske, nahajajo se v severnoatlantskem oceanu, približno na pol poti med Islandijo, Škotsko in Norveško. Otočje sestavlja 18 večjih in manjših otokov, ki so od najbližje celine (Škotske) oddaljeni približno 350 kilometrov. Odmaknjeni, slikoviti otoki vulkanskega nastanka, ki so med seboj večinoma povezani s tuneli, so dom okoli 52 tisoč prebivalcem. Prestolnica z 20 tisoč prebivalci se imenuje Tórshavn. Površje celotnega otočja znaša 1400 km2, kar pomeni, da je naša ljuba Slovenija kar 14 krat večja od Ferskih otokov.
Vuaaau, to pa se ne zgodi velikokrat, da bi imeli možnost potovati v državo, ki je celo manjša od naše. 😊
Prvi prebivalci otočja so bili irski menihi v 7. stoletju. Dobrih dvesto let kasneje so na otok prišli Vikingi s Škotske in Irske, za njimi pa še norveški prebežniki. Prvi naseljenci so otok poimenovali Ovčji otok in ta naziv še danes opravičuje poimenovanje, saj na Ferskih otokih živi več drobnice kot ljudi. Ob tem velja tudi omeniti, da je na otočju več moških kot žensk. Torej, drage naše dame, če iščete izbranca, mogoče vam je usojen postaven ferski ribič. V zadnjem obdobju se namreč dogaja, da vedno več mladih ljudi, ki gredo na študij na Dansko, tam tudi ostane. Predvsem dekleta. Ferskim moškim potem ne preostane veliko, kot da si ljubezen življenja najdejo preko spleta. In slednjo največkrat najdejo v azijskih državah. Zato tudi ni čudno, da je ena največjih manjšin na otočju ravno filipinska. Filipinke veljajo za prijazne, dobre in marljive gospodinje in matere. Čeprav je fersko podnebje nekaj povsem drugega kot tropski Filipini, se tujke na otočju počutijo zelo dobrodošle. Ferska miselnost je ”skandinavska” miselnost. Vlada veliko časa posveti dobrobiti prebivalstva in tudi migrantom, da se lažje in hitreje vključijo v lokalno okolje.
Nekoč je ena od takih priseljenk razlagala, da se ji tudi sanjalo ni, kje se nahajajo Ferski otoki. Ker se poimenovanje otočja v angleškem jeziku sliši zelo podobno kot beseda faraon, je priseljenka mislila, da bo odpotovala k izbrancu v Egipt. Ko pa je z letalom pristala na mrzlem, vetrovnem letališču Vagar, je spoznala, da bo njen novi dom nekaj popolnoma drugega kot egiptovska puščava.
Na Ferskih otokih imajo meteorologi kar veliko dela, da natančno napovedo vremensko napoved. V samo 24 urah lahko preidemo iz poletne vročine v zimski mraz. Visoke poletne vročine sicer nimajo, saj je povprečna poletna temperatura 12 stopinj Celzija. Prevladuje hladno oceansko podnebje, s povprečno 300 deževnih dni v letu. Vreme je res zelo spremenljivo, v enem trenutku sončno, nato pa znajo hitro pridrveti oblaki, megla, veter in pršenje dežja.
Prebivalci Ferskih otokov zase pravijo, da so potomci Keltov, Vikingov in norveških prebežnikov, ki govorijo prav poseben ferski jezik. Na ferščino so zelo ponosni in je mešanica stare norveščine in jezikov Vikingov. Poleg ferskega jezika, je drugi uradni jezik še danščina. Ponosni pa so tudi na svojo avtonomijo, zavedajo se, da živijo v edinstvenem okolju, ki zna biti zelo zahtevno za preživetje. Zaradi hladnega podnebja nimajo veliko gozdov in obdelovalne površine. Prevladuje ovčjereja in ribolov, od gospodarskih panog pa vedno bolj v ospredje prihaja turizem. Divja, vulkanska pokrajina postaja privlačna turistična destinacija z osupljivimi razgledi. Strma pobočja planot dajejo vtis neznanske višine, čeprav ta nikjer ne presega 882 metrov, kar je najvišja točka Ferskih otokov.
Kulinarične mojstrovine vsebujejo veliko rib in morskih sadežev ter ovčetine. Naš pršut že poznamo. Kaj pa pravite na ovčji pršut?