ZAKAJ NA SAO TOME?

Malo poznana država s polnim imenom Sao Tome in Principe je druga najmanjša država Afrike. Sestavljata jo dva glavna otoka, po katerih nosi ime ter številni majhni otočki, ki skupaj tvorijo sanjsko površino 1.001 km². Vse dokler otočja niso »našli« Portugalci v 15. stoletju, je bilo popolnoma neposeljeno. Država se je osamosvojila leta 1975 in zaživela kot demokracija. Sredi 19. stoletja je zaslovela kot največja proizvajalka kakava na svetu. Prebivalstva ima le 212.000 in dobra četrtina živi v glavnem mestu. Ima ogromno etničnih manjšin s pisanim naborom jezikov in običajev. Druži jih način življenja leve-leve, portugalski jezik ter ljubezen do nogometa, glasbe, plesa in vraževerja.

Razlogov, da obiščete Sao Tome je veliko. Iz te množice smo izpostavili naslednje:

LOKACIJA

Država Sao Tome in Principe leži tako rekoč v središču sveta. Preko njenega otočka Rolas na skrajnem jugu države poteka navidezna črta, ki deli zemljino oblo na severno in južno polovico. Sprehodite se lahko po ekvatorju in izmenično stopate po južni ter severni polobli. Otočje je zelo blizu Griniškega poldnevnika in mu zato pogosto pripisujejo koordinate 0°0°. Leži v Atlantskem oceanu v bogatem Gvinejskem zalivu (nafta, ribe, korale…).

NARAVA

Izjemna in nedotaknjena, 74% dežele pokriva tropski deževni gozd. Bujno zeleno nadstropno rastje kar vabi k odkrivanju orhidej, orjaških begonij, divjega kinina in bambusa. Na obrobju bogatega gozda prečkamo številne plantaže kavovca in kakavovca. Presenečajo nas slapovi v katerih se lomi mavrica, kratke in deroče reke ter vulkanske skulpture, ki štrlijo iz okolice. Otočje je vulkanskega izvora, pravijo mu celo »afriški Galapagos« saj naj bi imel podobno število endemičnih vrst. Otočje skriva izjemno veliko barvitih ptic (135 vrst, od tega 50% endemičnih), žabe, metulji, hrošči in veliko insektov. Nič manj niso zanimivi morski zalivi, kjer lahko raziskujete pisani podvodni svet in občudujete vulkanske podvodne skulpture. Največji nacionalni park otoka se imenuje Obõ in ne hudih naporov vajeni domačini toplo priporočajo, da se večino ogleda peš.

ZANIMIVA ZGODOVINA IN NOSTALGIČNE »ROҪAS«

Zgodovina se prične v 15.stoletju, ko sem po naključju zaidejo Portugalci. Poselijo otok pretežno s sužnji iz Angole in Mozambika, ki so delali na plantažah sladkornega trsa ter kasneje kavovca in kakavovca. »Roças« so velika kolonialna posestva in nekatere izmed njih že konkretno načenja zob časa. Prerasle ruševine sredi tropskega gozda obiskovalcev nikoli ne pustijo ravnodušnih. Obnovljene in barvite ostajajo središča plantaž, kjer pridelujejo kavo in kakav ter tropsko sadje. Sledove barv ‘težke kolonialne preteklosti’ najdete veliko več v mestih in manjših krajih.

LJUDJE, KI JIH VZLJUBITE

Preprosti, odkriti in gostoljubni. Uri ne prepisujejo posebnega pomena in sploh ne razumejo, zakaj je potrebna. Življenje teče v ritmu leve-leve ali počasi in njihov glavni pregovor pravi, da vse potrebuje svoj čas. A ko zaplešejo v ritmih kizombe ali kudaru, se človek upravičeno vpraša, kam je šla njihova filozofija leve-leve. Stara šamanska preteklost je način, kako še vedno zdravijo lokalno prebivalstvo, saj bolezen največkrat pomeni, da se je v telo naselil nemiren duh pokojnika.

KULINARIČNI UŽITKI

Morski sadeži, divja zelenjava, domače sadje, lokalne začimbe, kakav in kava. To so le osnovne sestavine prehrane domačinov. Ob praznikih in pomembnih dogodkih pojedo tudi kaj mesa, načeloma pa za proteine skrbijo ribiči, ki s svojimi čolni vsakdan nalovijo sveže ribe, hobotnice, lignje, školjke… Kavo na veliko uporabljajo kot začimbo in pravijo, da poznajo 1001 sestavino za jedi. Imajo svoj rum, palmovo vino in pivo. Pečena koruza in banane so sladica. Čokolada je posebnost otoka, sploh izpod rok pridnih delavcev, ki jih zaposluje Claudio Corallo z vzdevkom ‘kralj čokolade’. Na otoku biva slavni lokalni umetnik in kuharski mojster João Carlos Silva, ki ima lastno kuharsko oddajo in »roço« na južnem delu otoka. Obisk pri njemu je nekaj posebnega.

PLAŽE IZ RAZGLEDNICE

Vse od črnih grobih vulkanskih preko zlatih peščenih do nežno belih polmesecev. Plaže so res rajske, ostajajo neokrnjene in neobljudene. Morje je globoko modro ter turkizno in v svojih globinah skriva bogato kraljestvo morskih ekosistemov. Ob plažah pa rastejo palme, citrusi in baobab. Od plaže do plaže pravijo domačini turističnim sprehodom. Ali ste vedeli, da je bila tista slavna reklama za rum Bacardi iz devetdesetih posneta na otoku Principe na plaži Banana?

NI NEVARNIH ŽIVALI

Tropskemu deževnemu gozdu navkljub, tukaj ne boste našli kač strupenjač, pajkov, tigrov… Je pa KOMAR in z njim se je najbolje boriti z močnimi repelenti. Malarija je še prisotna, kljub temu, da so jo v veliki meri že odpravili. Ampak na otoku raste kininovec, ki je zdravilo za malarijo. V šali vam vodniki vedno namignejo, da vsako leto najdejo kakšno živalsko vrsto več, tudi strupeno, kot je kobra. Le-ta živi na najvišji gori Pico de Sao Tome in tja ne gremo na obisk 😉.

SLOGAN »NOČEMO MASOVNEGA TURIZMA«

Domačini se zavedajo, da turizem prinaša dober del BDP-ja v revno državo, navsezadnje zaposluje 14% prebivalcev. A dovolj sta jim dva majhna letališča in par ribiških čolničev. Namestitve so večinoma ekološko usmerjeni penzioni/hišice in stare obnovljene kolonialne veleposesti. Zelo se trudijo, da ohranjajo prvobitno naravo in turistom ponujajo vse kar je lokalno. Predvsem pa prisegajo na varno in politično stabilno državo, saj je mir v duši in državi njihovo največje bogastvo.

Sao Tome je poseben in drugačen. V svoji majhnosti ponuja vse kar si od tropske destinacije želimo, z veliko mero lokalnih doživetij. Ljudje so odprti, barantanje ni potrebno in neokrnjena narava ter sanjske plaže vas ne bodo nikoli razočarale. Leve-leve naj vas spremlja, vse potrebuje svoj čas. Če je napočil vaš čas za obisk otočja, boste presodili sami 😉.

Helena Caf