BISER INDIJSKEGA OCEANA
Šrilanka
Tambapanni, Helabima, Serandib, Cejlon, Eelam … to so nekatera od imen otoka, ki so ga obiskovala in osvajala mnoga ljudstva že daleč nazaj. Vsem prišlekom je skupno to, da so o ŠRILANKI govorili v superlativih. Je dokaj majhen, obvladljiv, a za svojo velikost neverjetno raznovrsten otok. Pravšen za ljubitelje tropske Azije ali tiste, ki se v te konce podajajo prvič.
Šrilanka se nahaja nekaj stopinj nad ekvatorjem, v Indijskem oceanu. Je malo več kot za tri Slovenije velika, gozdnata in vodnata – no, včasih bolj, drugič manj, odvisno od monsunskih vetrov, ki prinašajo in odnašajo vlago. Krasi jo tudi na stotine kilometrov obale, pa griči in hribi, visoke planote in najvišji vrh z nekaj nad 2.500 metri nadmorske višine. Ljubitelji rastlinskega in živalskega sveta imajo tu kaj videti. Poleg neštetih vrst dreves, palm, grmov, praproti … lahko naštejete preko tri tisoč cvetočih rastlin, med njimi tudi nacionalni cvet – vodno lilijo. Ob bogati flori je razumljivo tudi favna pestra. Po gostih gozdovih še vedno lomastijo divji sloni, na drevesnih vejah spijo siti leopardi, prebrisane opice so včasih že malo nadležne, grozljivi krokodili pa naj ostanejo očem nevidni. Pozorno oko lahko opazi kakšno od stoterih vrst ptic ali metuljev, številne kače in pajki se ljudem na srečo raje izognejo, bližnje srečanje z vsaj eno od sto tridesetih vrst komarjev pa vam lahko garantiramo. Tudi v morju okoli otoka plava nešteto malih in velikih rib, takih in drugačnih barv. Šrilanka je res biotsko raznolika in je ena redkih, morda celo edina država, kjer z nekaj sreče in vztrajnosti lahko v enem dnevu v naravnem okolju vidite največjo morsko in največjo kopensko žival – sinjega kita in slona.
Bogastvo Šrilanke se skriva tudi v kulturi in ljudeh. Danes jo najbolj zaznamuje budizem, a prisotnost ostalih religij in kultur je prav tako pestra. Ruševine, ki pričajo o bogati preteklosti, velike bele stupe, še večji Budovi kipi in v soncu svetleči se templji rišejo kulturno krajino dežele. Značilen izgled ji dajejo tudi obdelana polja in nasadi, kjer si mnogi domačini služijo kruh (oziroma riž). Spretni so tudi v obrteh, pa naj gre za slikanje, kiparjenje, rezljanje ali pa se udinjajo umetnosti plesa in glasbe. V prostem času se posvečajo družini (kamor štejejo številno sorodstvo pa še kakšnega soseda zraven) in praznujejo cel kup osebnih praznikov, na primer ob otrokovem trudu zapisovanja prve črke. Tudi astrologija je že stoletja prisotna v njihovem vsakdanjem življenju. Je očem skrita, a ima pomembno vlogo ob vsakem večjem dogodku. Nekaj več o tem si lahko preberete na tej povezavi (klik klik …). Strpni so do naše drugačnosti. Pravzaprav se jim zdi zabavna. Ali malo čudaška. Nikakor ne morejo razumeti naše obsedenosti s številkami in predvidevanji. Koliko kilometrov je do naslednjega kraja, kako visok je vrh, kakšno bo jutri vreme, ob kateri uri pridemo na cilj? Le zakaj se obremenjujemo s stvarmi, na katere itak nimamo vpliva, se sprašujejo. Čudijo se našemu sončenju na plažah, zabava jih naše »trpljenje« ob pekoči hrani, včasih prasnejo v smeh, ko zagledajo kakšne čevlje št. 46. Simpatično drugačni so od nas, prijetni in prijazni. Ker si večina ne more privoščiti potovanj v širni svet, so zato veseli, ko ta širni svet pride k njim.
Beseda ajurveda izvira iz sanskrta in pomeni »znanje o življenju«. Je ena najstarejših medicin na svetu, na Šrilanko pa je iz Indije prišla že v tretjem stoletju pred našim štetjem. Zdravi celostno, temelji pa na univerzalnih zakonih narave – vse kar pride iz narave, se lahko pozdravi z naravo. Šrilančani živijo v skladu z ajurvedskimi priporočili in tako skušajo ohranjati ravnovesje energetskih sil v telesu, s tem pa tudi fizično in mentalno stabilnost. Pri tem si lahko pomagajo z raznimi pripravki, ki jih najdejo v vsaki trgovini – kreme, mila, šamponi, zdravila proti kašlju, prebavnim motnjam, za zniževanje sladkorja v krvi, krvnega tlaka in še in še. Ne smemo pa pozabiti na masažo in aromaterapijo, ki jo lahko izkusite v katerem od mnogih spa centrov na otoku.
Šrilanška kulinarika je za nas nekoliko eksotična. A zdrava in aromatična. In pekoča. Domačini pravijo, da hrana nima okusa, če ni pekoča, a ne bojte se. Navadili so se že, da imamo tujci o pekočini povsem drugačna merila. Hrana je podobna indijski in najpogostejša jed je tudi tu riž in kari. Na sto in en način. Različne vrste riža in cela paleta raznovrstnih kari omak – mesne, ribje in predvsem zelenjavne, ki jim dodajo mešanico takih in drugačnih začimb. Ker pribora ne uporabljajo prav pride tudi roti – nekvašen tanek kruh, s katerim si pomagate slastne jedi nositi v usta in na koncu z njim lahko tudi pomažete krožnik. Prigrizki so posebna kategorija in prava eksplozija okusov. Ocvrti, na hitro pripravljeni v voku ali naribani vam lepo zapolnijo želodčke. Šrilančani sicer nimajo velikega nabora sladic, a to ne pomeni, da niso sladkosnedni. Sladko tropsko sadje je na jedilniku vsak dan, za priboljšek pa si lahko omislite na primer tudi bivolji jogurt s palminim medom. Za vse ostale skrivnosti njihove kuhinje pa se boste morali odpraviti direktno na Šrilanko.
Ste vedeli, da so včasih na Šrilanki pridelali ogromno kave? Zaradi bolezni, ki se je razširila na tej rastlini, so vse kavne plantaže zamenjali s čajnimi. Danes ima ta mala država, šele na 122. mestu po velikosti, skoraj 20 odstotni delež svetovnega izvoza čaja.
Suzana Pomer
Samsara potovanja
Samsara potovanja
Adobe Stock