Sao Tome je majhen košček raja, ki ostaja »nedostopen« masovnemu turizmu. Nedostopnost velja pripisati šibko razviti turistični infrastrukturi, ki bi uspela prepričati ne-avanturiste po srcu. V državi so srčno dobrodošli vsi, ki uživajo v družbi domačinov in v lokalni kulinariki ter ne iščejo udobja luksuznih hotelov. V prejšnjem članku ste kliknili na povezavo in se spomnili reklame za rum Bacardi, ki vabi na peščene plaže države Sao Tome in Principe. Reklama je le kapljica v morje zanimivosti otoške države.
Ali ste vedeli, da …
… je bilo otočje popolnoma neposeljeno, dokler dežele niso »odkrili« Portugalci v 15. stoletju.
… je Sao Tome in Principe dosegel svojo popolno neodvisnost 12.07.1975. Po prehodni oblasti so izvolili prvega predsednika Manuela Pinto da Costa. Dobili so zastavo, kjer zelena označuje tropski deževni gozd in rumena njihovo »zlato« – kakav. Dve črni zvezdi sta simbola glavnih otokov majhne države.
… so septembra 2016 izvolili šele četrtega zaporednega predsednika države.
… je najvišji vrh z višino 2.024 m Pico de Sao Tome in da le 140 km morja loči oba največja otoka države. Tropski deževni gozd pokriva kar 74% dežele.
… so znanstveniki, ki raziskujejo biotsko raznolikost otoka ob 135 vrst znanih ptic (50% endemičnih) dodali na seznam še nekaj novih živali. V deževnem gozdu narodnega parka Obo so v devetdesetih našli polža Thyrophorella Thomensis, ki lahko zapusti svojo hišico in šele v letu 2017 kobro Naja peroescobari, ki naj bi bila edina otoška strupenjača. Obe vrsti sta endemični.
… je Mark Shuttlenort, astronavt in IT milijonar iz JAR, vložil sredstva za novo letališko pisto na otoku Principe. Na otoku Principe je Mark lastnik luksuznega kompleksa imenovanega Bom Bom in plantaže kakavovca, za katera želi, da sta ustrezno infrastrukturno povezana navzven. Ni edini tujec, ki vlaga v to rajsko deželo ob Afriki. Hkrati je eden v dolgi vrsti prebivalcev, ki si ne želi masovnega turizma in gostov, ki svojega denarja ne namenijo za storitve na destinaciji.
… so prvič sodelovali na olimpijskih igrah v Atlanti 1996, kjer sta se z zlatimi črkami v otoško zgodovino zapisala dva tekača v šprintu na 100 metrov, Odair Baia in Sortelina Pives. Žal brez uvrstitve v boju za olimpijsko medaljo.
… je datum 03.02.1953 najbolj krvav v otoški zgodovini. Beležili so nešteto vstaj izkoriščenih sužnjev, ki žal skozi zgodovino niso veliko dosegli. Tega dne so se uprli forros oz. kreoli, kajti portugalska vlada je nameravala iz Zelenortskih otokov pripeljati in na njihova zemljišča naseliti 15.000 belih prebivalcev. Mauel Soarez je kot idejni vodja vstaje pod policijskimi rokami padel prvi. Več sto jih je umrlo v krvavo zadušeni prvi vstaji za samostojnost in svobodo. Veliko so jih mučili v zaporih, nekatere so žive zažgali vključno z njihovo lastnino.
… otoški kralj čokolade Claudio Corallo pravi, da čokolada sodi v žep. »Čokolada je kot sir, nikoli ni dobra hladna,« je njegov izrek. Vsa njegova proizvedena čokolada vsebuje od 60-100% kakava.
… so do leta 1908 bili največji svetovni proizvajalec kakava. Prav tega leta so se Nemci in Angleži odločili bojkotirati njihov kakav, zaradi nečloveških in suženjskih razmer pri pridelavi. Bojkot je deloma popravil delovne pogoje delavcev na plantažah.
… je cacharamba lokalna alkoholna pijača iz sladkornega trsa vprašljive kvalitete. Na veliko jo prodajajo samooklicani »proizvajalci« na črnem trgu strogim ukrepom navkljub. Lokalne oblasti vedno znova trkajo na slabo vest proizvajalcev, da ne bi prodajali sporne pijače. Zaenkrat precej neuspešno.
… se z Nigerijo dogovarja o finančnem deležu, ki ga bodo prejeli za omogočen črpanje nafte v Gvinejskem zalivu. Gre za razmerje 60% : 40%, kjer bo Nigerija dobila večji delež. S tem dogovorom se zavezujejo, da bodo vlagali v projekte izboljšanja lokalne infrastrukture in izvajanje socialnih projektov.
… je lokalni kuharski mojster Joaõ Carlos Silva zaslovel s kulinarično oddajo na lokalni televiziji. Na jugu Sao Tome je v lastnem umetniškem stilu prenovil in odprl kot penzion romantično roça. Tukaj svoje kulinarične mojstrovine oplemeniti z umetniško žilico.
… imajo na otoku običaj »zveza na obisku«. To preprosto pomeni, da zlahka menjajo partnerje. Ločitve so zelo redke, kljub temu poligamija ni sprejemljiva. Moški so dolžni finančno poskrbeti za vse svoje otroke in njihove matere.
… je valuta dobra leta 2018 izgubila dve ničli in sedaj nismo več milijonarji ob prihodu v deželo.
… so v kraju Guadalupe februarja 2011 zaprli šolo za več mesecev, ker so prostore in učence obsedli duhovi. Več lokalnih vračev je sodelovalo pri izganjanju ter posebnem obredu djambi. Obred je potekal ob velikem ognju, s pesmijo in plesom ter udarjanjem na boben. Sodelovala je vsa vas, starši otrok, otroci in učitelji. Po nekaj mesecih trdega dela, je vračem uspelo odgnati duhove.
… ulično gledališče Tchiloli je bil izraz kulturnega upora in pripoveduje dramatično zgodbo preko glasbe in plesa. Sodelujoči umetniki prikažejo veliko mero fizične vzdržljivosti in sposobnosti. Predstava traja pet do šest ur. Kostume nastopajoči izdelajo sami in maske lahko snamejo le po sončnem zahodu.
… se na ulicah pozdravlja mimoidoče in ne gleda v ekran mobilnega telefona. Če srečate znance, jih je nujno povprašati po dobrem počutju.
Naš nasvet za obisk otoške dežele: mobilne telefone imejte le za fotografiranje, uživajte v neokrnjeni naravi brez internetne povezave in pozdravljajte mimoidoče z nasmeškom na obrazu!