DEŽELE TROPSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA

To so dežele, kjer se uresničijo nenavadne želje. Tudi tiste za katere niste vedeli, da jih imate. Le kdo med nami ne sanja o konstantni temperaturi 25°C? Ali o mehki, mladostno sijoči in stalno navlaženi koži? V teh deželah lahko zadihate s polnimi pljuči, se razposajeni zapodite za opicami in z veliko radovednostjo opazujete nenavadne rastline. Kjer se ob stiku s pristnim deževnim gozdom zavemo pomembnosti občutljivega ekosistema in svoje majhnosti na tem planetu.

V kolikor premorete dovolj radovednosti in poguma ter znate povezat realnost s humorjem, potem so naslednje vrstice namenjene prav vam.

Tropski deževni gozd je vaša sanjska destinacija, če:

Verjamete, da obstaja raj na zemlji.

Absolutno je to tropski deževni gozd s svojo bogato favno, ki predstavlja 90% znanih vrst na planetu in floro in ji pripisujejo polovico svetovnih vrst.  Med sprehodom po gozdu, kjer iščete jaguarje, vam družbo delajo mravljice, črvi in hrošči ;). Noge se spotikajo ob ogromne plitve korenine. Podplati se vam rdeče obarvajo od vlažne prsti in vonj gliv vas nese med praproti in širokolistne grmovnice. V zavetju velikih listov se skrivajo žabe (tudi strupene), okoli glave vam brenčijo muhe in komarji, tu in tam presenetite odlično skrite kameleone, pajke in kače. Tišino reže petje ptic in ušesom neznani zvoki. Sončni žarki se sploh ne prebijejo do vas. Kadar pogledate proti krošnjam dreves, se vam v glavi zvrti, a gledate v številna nadstropja čudovite palete rastlin. S soncem obsijane goste krošnje dreves, ki rastejo več kot 40 metrov visoko in se v njih igrajo opice, tukani, papagaji, pisani metulji in druge barvite ptice. Živali uživajo na z mahovi ter lišaji poraslih drevesih in se pozibavajo na lianah. Vonjate bromelije ter orhideje in z roko čez nos ter usta občudujete mesojedo raflezijo, ki poseduje največji cvet na svetu. V gozdu je velika koncentracija energije, ki jo oddajajo rastline preko fotosinteze in se zato, vlagi navkljub, tukaj dobro počutite.

Obožujete konstantne temperature do 25°C in sonce, ki se skriva za oblaki.

Dan tukaj traja približno 12 ur. Hitro vzide ob 6. uri, zunanja temperatura je 20°C in gozd ostaja v megli. Nato sonce sije na površino vse do 14. ure in z 28°C dan doseže najvišjo temperaturo. Do takrat izpari veliko vlage, sonce se skrije  za oblake in nekako tri ure močno dežuje. Po dežju znova posije sonce in že čez dobro uro se stemni, temperature pa ostajajo pri 25°C. Sonce sije vsak dan in vsak dan dežuje, zato so rastline vedno zelene in v rastni dobi vse leto.

Dajete prednost mladostnemu videzu, navlaženi koži in razmišljate o kakšnem kilogramu manj.

Visoka relativna vlažnost vam že ob prvih korakih nameni vrhunsko naravno savno. Koža je konstantno navlažena, dalj časa kot preživite v teh krajih mlajši ste videti. Koža postane napeta in se očisti. Maščobne celice kar kričijo iz čistega užitka, medtem ko se topijo. Brez dežja ste premočeni do kože in v njo. Ob popoldnevu v visokih krošnjah in na ogromnih listih slišite ogromne kaplje dežja, ki padajo proti tlom in tiho upate, da kakšna doseže tudi vas in vas osveži. Ko tako vidno navlaženi postopate več dni po gozdu, se vam zdi, da so se na vas že zaredili mahovi in da v čevljih rastejo gobice. Takšnega več urnega lepotnega tretmaja ste težko deležni v salonu.

Si ne znate predstavljati sveta brez kakava.

Kakav je razmeroma nizko džungelsko drevo (zraste do 8 metrov), ki ima prelepe cvetove tik ob deblu. Iz divjega kakava se žal le v 5% razvijejo barviti sadeži. Sadež ali »hrana bogov« v svoji notranjosti skriva semena iz proizvedemo najbolj slastno čokolado. Višja kot je vsebnost naravnega kakava, boljša je njena kvaliteta. Če ji dodamo še kakšno žlahtno začimbo (čili, ingver, cimet, vanilijo) si čokoholiki dneva ne predstavljamo brez nje.  Za umirjanje in lahkoten spanec pa predlagamo topel čaj iz kakavovih zrn.

Ste kot otrok sanjali o pustolovščinah v stilu Indiana Jonesa.

Le kdo ni sanjal, da se je guncal na lianah preko krošenj dreves v družbi opic in pisanih ptic? Iskanje skritih zakladov? Na pravem mestu ste. V svoji notranjosti nosi tropski deževni gozd toliko bogastva, da se vsak dan znova samo čudite. Vaše sobne rastline se tukaj razvijejo v mogočno grmovje, vonj je močen in nenavaden. Upate, da med svojim iskanjem zakladov najdete spečega jaguarja, se po nesreči oprimete spolzke kače ali najdete majhno vasico, kamor še ni stopila noga turista. Domačini vam razkrijejo bogato zdravilno vrednost različnih rastlin in po tihem upajo, da jih ne boste izdali ter k njim pripeljali »civilizacije«, ki bi jih izkoristila. Poskušate nenavadne jedi, barvito tropsko sadje in divjo zelenjavo. Kamorkoli vas zanese pot, prispete do velike reke ali najdete slapove obarvane z mavrico. Če se vam uspe povzpeti višje nad krošnje, ste nagrajeni z najlepšim razgledom na svetu.

Radi poslušate vznemirljive in srhljive zgodbe o neznanem.

V deževnem gozdu biva ogromno različnih bitij, od rastlin pa vse do ljudi. Zgodbe, ki so morda resnične ali le plod bujne domišljije raziskovalcev. Vse vsebujejo prigode, ki so se največkrat zaradi strahu nekomu zgodile. V njih nastopajo realne in mitološke živali, čudežne zdravilne rastline, prijazni šamani z njihovim svetom duhov ter prijazni in manj prijazni domačini. Ob večerih, ko sedite ob tabornem ognju in odganjate nadležne komarje, zgodbe poslušate z odprtimi usti in srkate vase vsako besedo. Ko ugasne ogenj, zgodbe postanejo vaša realnost. »Junaki« kar naenkrat oživijo v igri senc gozda in nenavadnih zvokih. Zaprete oči in po tiho upate, da v vašo spalno vrečo ne zleze nič nenavadnega.

Želite ozdraviti katero izmed svojih fobij.

Strah pred neznanim je v naših glavah velik. Čakajo vas, želeli ali ne, nelagodje vzbujajočimi plazilci, pajki, insekti… S prijazno tarantelo lahko premagate svoj strah pred pajki (ne deluje 😉). Morda pa se soočite z največjo fobijo, kjer vam prijazna šamanska duša razkrije smisel življenja in napove prihodnost (deluje 😉).

Uživate ob svežem tropskem sadju …

… kot so banane, pasijonke, papaje, kakav, avokado, mango, ananas, kokos, različni oreščki…svežega sadja tukaj nikoli ne zmanjka in se noro dobro prileže ob visoki vlagi v senci visokega nadstropnega rastja ali na vrhu slapa z razgledom na okolico.

Žal na svoj račun v tropskem deževnem gozdu težko pridejo večni romantiki, ki jim veliko pomenita sončni vzhod in zahod. Zgodita se tako hitro, da se zaradi tega ne izplača preveč vznemirjati. Morda kljub vsemu vaša romantična duša najde kak drug izgovor za obisk dežel z večnim poletjem, kjer za dežjem vedno posije sonce.

Helena Caf