KANGAL

Vedno pripravljeni na delo

To so delavni psi, ki preko dela začutijo svojo namembnost. Turški pastirji drobnice si svojega življenja ne predstavljajo brez vdanih pasjih sodelavcev. Zato so zelo skrbni do svojih psov in s ponosom se skupaj podajo na pašo več tisoč glave črede ovac. Pred odhodom pasjim planšarjem okoli vratu dajo še posebno ovratnico z ostrimi špicami ali žeblji. Na ta način pse zavarujejo pred napadi medvedov in volkov. Res je, da tako psi izgledajo kot pravi strah in trepet, a vratni predel je pač najbolj ranljiv.

Paša ovac na rodovitnih anatolskih planotah poteka v poletnih mesecih, od konca aprila do konca septembra. Sama paša je odvisna od planšarjev, terena in vremena. Ponavadi pastirji ženejo čredo skupaj s planšarskimi psi. Včasih pastirji čredo pustijo v hribovitih predelih, zanjo skrbijo psi, ki so samooskrbni. Enkrat tedensko pastirji pridejo preverit, če je s čredo vse dobro, nekaj hrane prinesejo tudi pasjim skrbnikom. Lahko pa je paša tudi enodnevna, ko psi zjutraj odpeljejo ovce na pašo, proti večeru pa jih pripeljejo nazaj v domačo yaylo oziroma visokogorsko planšarijo.

Kangali ostanejo na preži tudi ponoči, nič ni valjanja po postelji lastnika in crkljanja na topli odeji. Čez noč se Kangali strateško postavijo okoli črede. ”Opazovalci” se postavijo na višje ležeče predele in prežijo na morebitne napadalce – volkove in medvede. Če opazijo vsiljivca, z mirnim laježem opozorijo pse ”branilce”, ki branijo čredo. Ko pride do poskusa napada so Kangali neustrašni. Napadejo taktično in v skupini, na ta način čimprej opravijo z vsiljivcem.

Psi pastirji celo svoje življenje preživijo na prostem, izjemno se navežejo na svojo čredo (živalsko in človeško), ki jo čuvajo vse do smrti. Skupno in preprosto življenje, prežeto z neverjetnim spoštovanjem in ponosom, turških planšarjev in njihovih psov je res vredno občudovanja. Umirjeni pogumni bojevniki, tako eni kot drugi. Že stoletja živijo in delajo skupaj. In nič ne kaže, da bi se njihova vez lahko kdaj pretrgala.