DEŽELA INKOVSKE DEDIŠČINE

Ob vsem rastlinskem bogastvu, tudi živalstvo ne zaostaja veliko. Bogato morje omogoča dober ulov rib in morskih sadežev, zelo množični pa so tudi morski prašički. Niso morske živali, ne spadajo med prašiče in v Peruju jih nimajo za hišne ljubljenčke. Po ocenah se jih okoli 65 milijonov vsako leto namreč znajde lepo zapečenih na krožnikih. Že v času Inkov so jih vsaj tisoč na leto žrtvovali za dobro letino. V Peruju živi tudi 90% vseh alpak na svetu, ki so domačinom v hribih nepogrešljive, saj jih zalagajo z volno, njihovo meso pa je pomemben vir proteinov. Nacionalni simbol države pa je vsekakor kondor, opevan tudi v številnih ljudskih pesnitvah in legendah. Ni največja ptica na svetu, a kljub temu je veličasten, ko jadra v tokovih vetra.

Prebivalstvo Peruja predstavlja zanimivo mešanico številnih kultur in segajo vse do indijanskih korenin, ki se mešajo s priseljenimi geni Azijcev, Špancev, ostalih Evropejcev ter potomcev afriških sužnjev. Vse to se odraža v pestrosti in zanimivih kombinacijah kulinarike, glasbe, jezika in običajev. Eden zanimivejših je t.i. sistem poizkusne poroke. Dekle se namreč za dve leti priseli v fantovo družino in živita »na koruzi«.

V tem času se ugotovi, kako se bodoča nevesta razume z njegovimi starši in če se partnerja dejansko ujameta. Če je na poti otrok, se ponavadi poročita, vendar poroka (sploh v cerkvi) ni nujna. V kolikor se starša razideta in se glede otrok ne uspeta dogovoriti, skrb zanje prevzame skupnost.
Običaj izvira še iz inkovski časov. Takrat so enkrat letno samske fante in dekleta postavili v vrsto, da so se med sabo lahko opazovali. Tisti, ki so si bili simpatični, so se poročili s poizkusno dobo nekaj let. Če pa so bili preveč izbirčni in si do dvajsetega leta niso izbrali življenjskega sopotnika, so jim ga seveda določili.

Peru je tudi lastnik neslavnega rekorda – leta 2013 je bil razglašen za največjega proizvajalca prepovedanega kokaina. Zadnja leta je rekorderka sicer postala Kolumbija, a največ kokinih listov še vedno pridelajo v Peruju. Za neko tržno zanimivo količino kokaina je namreč potrebnih več ton kokinih listov, ki se prodajajo na tržnicah.

Žvečenje listov je namreč zelo razširjeno, saj pomaga pri višinski bolezni, lajša bolečine in prebavne težave. Kot dodatek pa jih primešajo tudi k raznim sladicam in bonbonom.

Če boste slučajno kdaj v zadregi, kaj pokloniti nekomu iz Peruja za novo leto – hja, s spodnjicami rumene barve nikakor ne morete zgrešiti, saj naj bi prinašale srečo!