Peru – ljubezensko pismo Arequipi
“La Ciudad Blanca” ali belo mesto, kot se je Arequipe prijel vzdevek, predstavlja pravi arhitekturni biser Peruja in ti dobesedno zleze pod kožo. Sami arhitekturi daje izbran pečat še mati narava, saj mesto obkrožajo trije fotogenični vulkani: Misti, Pichu Pichu in Chachani. Predstavlja drugo največje mesto v Peruju in šteje približno milijon prebivalcev. Vsekakor je priporočljivo, da je na programu potovanja, saj tukaj na enem mestu najdete vse kar v Peruju iščete.
Meni osebno je Arequipa tisti pravi avtentičen Peru. Bogata zgodovina, tlakovane kolonialne ulice, stavbe iz bele vulkanske kamnine, vulkani, 300 sončnih dni v letu, romantični sončni zahodi in pestra kulinarika. To so le široko poimenovane glavne znamenitosti, ki privabljajo turiste in domačine, izmed katerih si vsak izbere sebi najljubšo.
Ime izhaja iz nerazumevanja kečuanščine. Prvi osvajalci naj bi namreč domačine povprašali po imenu mesta, ti pa so menili, da jih sprašujejo, če smejo ostati. Njihov odgovor je bil »ari qhipay« ali “da, ostani”.
Samo mesto leži na nadmorski višini 2328 metrov in ima tople, suhe dneve ter hladne noči. Letno pade izjemno malo padavin in morda so se Španci zato tukaj počutili odlično, kar se seveda odraža v stari kolonialni arhitekturi. Mesto diha z vsakim korakom. Na ulicah, ki vodijo proti trgom, je vedno živahno. Trgi so polni življenja in če želite pokramljati s prijaznimi domačini, preprosto sedete na prvo klopco in že imate sogovornike. Zvečer sedete na teraso enega izmed lokalov na Plaza de Armas in uživate v barvitem sončnem zahodu ob kozarcu piscu sour. Sončni zahod je prav poseben. V ozadju vulkani, v ospredju zvoniki katedrale in paleta rožnatih, vijoličnih ter oranžnih barvnih odtenkov.
Čez dan se lahko sprehodite skozi središče mesta, ki ga reka Chili prečka v smeri sever – jug. Zavijete lahko k alpakam ter lamam ali pokramljate z rokodelci v domačih delavnicah. Toplo priporočam obisk samostana svete Katalene, kjer prazni zidovi razkrivajo življenjske zgodbe deklet, ki so se odločile za redovniške poklice. Sam samostan je barvit in je mesto v malem, kar je bil tudi namen samooskrbnih redovnic. Izpustiti nekako ne smemo muzeja Santuarios Andino, kjer buri duhove najbolj slavna perujska ženska Juanita – v času zamrznjeno inkovsko dekle. Inki so bili najverjetneje prvi alpinisti na svetu, ki so v natikačih osvajali visoke vršace andske gorske verige. In vse to le zaradi žrtvovanja bogovom? Ali se v ozadju žrtvovanj skriva še kaj drugega?
Od vseh ogledov pa na ulicah Arequipe nikakor ne morete mimo kulinarike. Vonj omamne in pregrešno dobre hrane se skriva v vsakem kotičku mesta. Na račun pridejo prav vsi – sladkosnedi, gurmani, tisti z željo po preskušanju eksotičnih okusov, vegani, vegetarijanci in seveda ljubitelji vitaminov ter super živil.
Na ulicah ne morete mimo vabljivih picanterias, kjer se prehranjujejo domačini. Ob vikendih je sploh težko dobiti kak sedež in njihova pravila so, da vas posedejo tja, kjer je prosto. Pogosto je prostor izjemno omejen, tako da se s komolci zadevate ob soseda, ko se navdušujete nad chupe de camerones ali cedite sline ob rocoto relleno. Na ulicah vas omamen vonj kakavovih zrn odpelje do organske čokolade in njenih izdelkov, pregrešno dobrih pralinejev in zanimivega čaja iz kakavovih zrn. Ob “vedrih” na posameznih kotičkih ulic stojijo gospe v tradicionalnih nošah in ponujajo queso helado ali doma narejen sladoled, ki ga po vrhu posujejo s cimetom.
Ko je sladkega dovolj, se podate še na tržnico San Camilo in začnete kulinarično doživetje. Sama sem tukaj preživela največ časa, saj je za poskusit toliko vitaminskih sadnih napitkov, sendvičev, sladkarij in chiche dejora … Brez skrbi bi lahko ostala tukaj za vedno, ampak pozno popoldansko sonce je reklo, da moram še drugam na bolj eksotično hrano. Ena izmed dražjih izkušenj, in ne preveč okusnih, je bil morski prašiček na krožniku. Bolj lačna kot sita sem iz restavracije raje spet zavila nazaj na ulico med prodajalce ražnjičev iz lame in alpake. Shujševalne diete v Arequipi so zagotovo nemogoče.
Arequipa že zaradi same kulinarike zaseda posebno mesto v mojem srcu (beri: želodčku). Zraven pa dodajam, da je to tisto pravo temperamentno in živahno perujsko mesto, kjer se dobi vse.
Vsak najde delček sebe.
Če želi kdo rušit rekorde, se lahko poda na Misti Sky Race ali maraton, ki se odvija v jeseni.
Ljubitelji literature pa boste želeli obiskati domače mesto velikega Maria Vargas Llosa, ki mu trenutno jesen življenja lepša nihče drug kot Isabel, mama Enrique Iglesiasa.
Adobe Stock
Samsara potovanja
Samsara potovanja
Pixabay