Oman – o kampiranju

Naše potovanje Oman – puščavka avantura ni klasično, temveč gre za raziskovanje dežele z najetimi terenskimi avtomobili, ki jih vozimo sami (o tem si lahko preberete v posebnem članku). V mehkih posteljah bomo spali le na vsake toliko časa. Preostale noči bomo na divje kmpirali pod milim nebom in ne v organiziranih kampih (ki so v Omanu tako ali tako zelo redki).

Kampiranje v Omanu je povsem legalno, seveda pa domačini ne vidijo radi, da se jim parkiramo na njihov vrt. Ker je dežela redko poseljena, nam bo na voljo veliko javnih površin. Tako nam ne bo treba skrbeti, da bomo morali bežati pred policijo ali ponoči stražiti kamp zaradi nevarnosti pred vandali.

Temperature so čez dan visoke okoli 30°C, ponoči pa se lahko v hribih spustijo do 15°C (z malo smole tudi nižje). In če se sprašujete, ali boste potrebovali spalno vrečo ali ne, vam takoj povem, da jo le vzemite s seboj (šotore in podloge bomo priskrbeli mi). Če pa ne morete zaspati brez vzglavnika, pa za to poskrbite sami. Umivanje bo bolj »po mačje«, elektrike ne bo in stranišče bo za kakim grmom (predlagam, da vzamete naglavno svetilko).

Naši kampi bodo v hribih, v puščavi in ob obali. Naj vam povem, da še nikoli nisem spala na istem mestu dvakrat, kar pomeni, da bomo morali s skupnimi močmi najti primerne kamping prostore. Na primer, v hribih primeren prostor pomeni, da je v zaveterju, da ni v suhi rečni strugi (da nas ne zalije hudournik), da ima primerne grme in podobno. V puščavi ne bomo spali tik pod kako sipino, da se zjutraj ne bomo zbudili s peskom med zobmi. Grmov pa itak ni. Ob obali bomo pazili na plimo in oseko ter veter. Ta nam ga je pred časom že pošteno zagodel. Ste se že kdaj vrnili z izleta in je vaš kamp izginil? Nam se je. Ko smo izločili vse možne scenarije in že skoraj obupali, smo tam daleč v daljavi zagledali eno rdečo piko … to je bil seveda eden od naših šotorov. Razpihalo nam jih je na vse strani. Že v trdi temi smo tako morali kamp praktično postaviti na novo.

Vsak dan potovanja bomo določili dežurno ekipo, ki bo skrbela za naše želodčke. Zjutraj po zajtrku bomo imeli »bojni posvet«, da določimo strategijo in taktiko za tekoči dan. Hrano bomo nabavljali po navodilih dežurne ekipe in plačevali iz naše »skupne blagajne«.

Eni raje kuhamo, drugi raje pomivamo. To se bomo dogovorili sami. Ker nismo vsi mojstri kuhanja, lahko to pomanjkljivost nadoknadimo z več hodi ali ustvarjanjem posebnega ambienta. Ceniti znamo in eno in drugo. Za tehnično in vsebinsko pomoč pa sem vedno na voljo tudi jaz:

»Marijanaaaaa, preveč piha, ne gori!«

»V avtu poišči karton in naredi zavetrje!«

»Koliko moram skuhat makaronov za 15 ljudi?«
»Nimam pojma, po filingu!«

»Ne najdem olja …«

»V avtu št. 2, v drugi škatli z leve!«

»Kako naj pomijemo posodo?«

»Imamo lavor, če ti kaj pomaga. Z vodo pa šparaj!«

Če boste želeli, se lahko naučimo pripraviti tudi mojo najljubšo tipično južnoarabsko jed. Malo mi boste pomagali, na koncu pa bomo krožnike pomazali, da nam ne bo treba pomivati J.

Morda se vam zdi, da boste morali zelo garati. Ne, ne, ta del potovanja je namenjen druženju, ustvarjanju dobrega skupinskega vzdušja, improvizaciji in da še vi lahko pokažete svoje talente. Jaz že komaj čakam to potovanje!

Marijana