Zakaj v Kapadokijo?

Lahko bi pisali tudi o tem, zakaj v Turčijo, vendar je le-ta tako velika in raznolika, da jo je težko naenkrat zaobjeti. Torej, tokrat je na sporedu Kapadokija.

Tisti, ki poznajo Kapadokijo, jo opisujejo z besedami mesečeva, spektakularna, neverjetna, pravljična … Okamneli stožci/dimniki/klobuki/gobe oziroma katerokoli obliko vam sporoča vaša domišljija, ležijo vsepovsod naokoli. Ta zanimiva pokrajina se je oblikovala pred milijoni let ob izbruhih vulkanov. Ko so se ognjeniki umirili, je bila podvržena različnim vremenskim vplivom, ki so jo preoblikovali. In ker so ljudje že od nekdaj iznajdljivi, so v stožce izklesali bivališča. A niso ostali le pri domovih – uredili so tudi cerkve, kapelice, samostane, trgovine in cela podzemna mesta.

Kapadokija ponuja nešteto zanimivosti, naj vam naštejemo nekatere:

Göreme muzej na prostem

Göreme velja za središče Kapadokije. Tu je na enem mestu nešteto cerkva, ki so vklesane v skale in poslikane z freskami, nastale pa so večinoma v 10. – 12. stoletju in so seveda zaščitene pod Unescom. Med najbolj znanimi cerkvami sta cerkev »Karanlik Kilise«, kjer so najbolj znane Kristusove freske ter cerkev »Tokalı Kilise«, kjer je bilo glavno samostansko središče v času Bizantincev.

Skrivnostna podzemna mesta

V Kapadokiji obstaja nešteto podzemnih mest (tudi še neodkritih), ki predstavljajo kompleks prepletenih hodnikov z bivališči, kuhinjami, cerkvami, trgovinami, shrambami, vodnjaki, hlevi … Najdaljše podzemno mesto je Kaymakli, ki ga sestavlja okoli 100 tunelov v 8 nadstropjih, a za ogled so odprta 4 nadstropja. Prebivalci regije še danes uporabljajo nekatera najprimernejša mesta za kleti in shrambe, do njih pa dostopajo skozi svoja dvorišča.

Trdnjava Učisar

Učisar je praktično celotna vasica v skali, ki je najprej nastala kot trdnjava ali grad, v 60-h letih prejšnjega stoletja se je pričela rušiti in podirati. V notranjost ni več mogoče, na vrhu pa je razgledna točka, kjer se odpre pogled kilometre daleč, tudi na enega od vulkanov, ki je glavni krivec za nastanek Kapadokije.

Nešteto dolin, a vsaka posebna in drugačna

Zeleno sotesko Ihlara je oblikovala reka Melendiz in predstavlja kanjon, dolg preko 14 km in globok okoli 100 m. Reka jo naredi še bolj zeleno in rodovitno, se pa v dolini nahaja veliko malih cerkva.

Rožna in Rdeča dolina sta dobili ime po Rdeči reki in rožnati kamenini (zaradi velike vsebnosti železove rude), se pa razlikuje po odtenku, intenzivnosti ter tudi od sezone in vremena.

V Menihovi dolini so nekdaj odrezani od sveta živeli menihi. Dolina je polna »dimnikov« različnih oblik in velikosti, še najbolj pa spominjajo na gobice.

Golobja dolina: ljudje so verjeli, da bodo vinogradi bolj obrodili, če bodo uporabljali golobje iztrebke. S tem namenom so začeli gojiti golobe in izklesali številne golobje hišice v mehke vulkanske kamnine, ki so se ohranile do danes.

Dolina ljubezni, kjer vam bo ob pogledu na skalne formacije hitro jasno, od kod je dolina dobila ime.

In ker je Kapadokija v Turčiji, boste tudi tukaj deležni nastopa turških glasbenikov in plesalcev, predstavitve njihove folklore in seveda tudi živahnih trebušnih plesalk. Ne pozabite tudi na okusno turško hrano, prepojene sladice, kavo in čaj.

Kapadokijo boste vsekakor najbolj doživeli, če si boste vzeli čas in resnično uživali v vsaki dolini, vsakem kraju posebej. Zato vam priporočamo treking, ki ni prezahteven in ga zmore vsak. Občutite Kapadokijo v vsej svoji veličastnosti. Glede na lepoto, ki jo ponuja, si to vsekakor zasluži!

Nina Slamnik