ZAKAJ V PAKISTAN?
DEŽELA POETOV, KRIKETA IN NEŠTETIH SKODELIC ČAJA
Pakistan je geografsko in kulturno izjemno zanimiva dežela. Vsakdo, ki stopi na gostoljubna tla te z umetnostjo prežete dežele, se strinja, da je Pakistan ljubezen na prvi pogled. Barve narave so močne in kontrastne, pokrajina osupne in navduši. Naravno okolje je trdo in neizprosno, a izjemno bogato ter raznoliko. Prav narava je Pakistanu v svojem nedrju povila ene izmed najstarejših civilizacij na svetu (Mehergarh, Harappa, Mohenjo-daro) ter spisala bogato in burno zgodovinsko dogajanje. Ta “buren” sloves spremlja Pakistan do danes.
In kaj tako drugačnega in izjemnega najdete prav v Pakistanu?
1. Raznoliko pokrajino, ki obiskovalca vedno znova pusti odprtih ust.
V belo odejo odeti gorski očaki se z vrhovi dotikajo sinje modrine neba in ljubosumno čuvajo slikovite doline. Izpod sive praznine njihovih pobočij se nahajajo zaplate vedno zelenih iglastih gozdov, rumeno-rjava žitna polja, simetrične stopničaste terase z marelicami, orehi in drugim sadnim drevjem, šumeči potoki, smaragdne reke in jezera modra kot nebo. Tisoče odtenkov zelenih rodovitnih polj, skozi dolino Inda, obrobljajo rjave vode kanalov najbolj razvejanega namakalnega sistema na svetu. Polj se oklepajo v meglice obdani temno zeleni griči, iz katerih štrlijo gole sive skale in ruševine starih civilizacij. Od rodovitnih polj se pokrajina preobrazi v zlato barvo velike puščave Tar, kjer veter oblikuje nežno vzvalovane sipine in brusi črno staro vulkansko kamnino na površini, ki riše temne geometrične vzorce v pesku. Ind se kot tanka črta čajno mlečne barve v vsej veličini razpre v delti in se izlije v globoko modrino Arabskega morja. Ob belih klifih peneči valovi barvo morja spreminjajo v turkizno ogledalo s katerim se spogledujeta obala in sonce.
2. Umetniško ustvarjalnost, ki navdušuje in bogati.
Ljubitelji umetnosti Pakistanu rečejo kar dežela poezije. Sir Allama Iqbal, eden največjih novodobnih islamskih filozofov, predstavlja duhovnega očeta pakistanskega naroda. Menda ga ni Pakistanca, ki ne bi ustvaril vsaj ene svoje rime. Pogovori z domačini so globoki, filozofski in poučni, hkrati pa kritični do političnega in vsakdanjega življenjskega okolja. Obožujejo druženja, kjer recitirajo poezijo – lastno ali tujo. Glasba zapolnjuje skrite kotičke življenja in še vedno se na radiu sliši napev legendarnega Nusrata Fateha Alija Khana. Najmlajša Nobelova nagrajenka za mir, ki prihaja iz Pakistana, Malala Yousafzai pravi: «En otrok, en učitelj, eno nalivno pero in ena knjiga lahko rešijo svet«.
Ko se za trenutek zdi, da pokrajina postane enolična, se predate občudovanju kričečih barv in vzorcev tovornjakov, ki vozijo vštric ali pred vami. Zrisale so jih umetniške roke posameznikov, ki z živopisnimi barvami kreirajo umetnine iz drugače pustih sodobnih prevoznih sredstev. Vse le za to, da so na poti varni, kajti nekoč naj bi karavanarji, verujoč v sposobnosti barvne zaščite, barvali celo sedla kamel. Ta večstoletna tradicija se je razvila iz starih poslikav palač in templjev, dodali so geometrične vzorce ter kaligrafske zapise in sedaj se “grafiti na štirih kolesih” barvito spajajo ali kričeče odstopajo od okolice.
3. Recept za dolgo življenje in druge skrivnosti tukaj živečih ljudstev.
Že sam Aleksander Veliki je sem prišel iskati fontano mladosti. Recept za dolgoživost imajo v rokah prebivalci doline Hunza, kjer naj bi se nahajalo tudi utopično rajsko kraljestvo Shangri-La. Opisano kraljestvo iz knjige Izgubljeni horizont, je postalo sinonim za nesmrtnost, večno mladost in srečno življenje.
Ljudstvo Hunza naj bi poosebljalo ta koncept, saj beležijo razmeroma dolgo življenjsko dobo. To naj bi dosegli z ustrezno dieto, ki vsebuje naravno in ekološko pridelano hrano, pitjem ledeniške vode, pojedli naj bi tudi veliko marelic, ostajajo razmeroma izolirani od preostalega sveta in živijo idilično ter srečno.
Skrivnostni in modrooki Kalaši, ljudstvo z edinstveno kulturo, jezikom in politeistično vero, predstavljajo najmanjšo versko in etnično manjšino Pakistana. Njihov izvor je neznan, sebi pripisujejo, da so potomci najmlajšega izmed Adamovih sinov, mnogi znanstveniki pa menijo, da so potomci Aleksandra Velikega. So patriarhalna družba s klansko ureditvijo, ki verjame v moč umrlih prednikov. Med Kalaši ni kriminala, ne kradejo in ne lažejo, če pa se zgodi kršitev njihovih norm in pravil, kršitelju sodi vsa skupnost. Ženske nosijo črne široke halje z bogato in barvno vezenino na ovratniku, rokavih in v spodnjem robu. Nošo zaokrožuje posebno pokrivalo z dolgim izvezenim trakom, ki pada po hrbtu.
Precej bojeviti Patani z veseljem razkazujejo svoje orožje ter izjemne strelske sposobnosti in strogo upoštevajo lasten kodeks pravil. In nenazadnje še ljudstva puščave Tar, ki uživajo v dednih veščinah spiritualnosti, predvsem prerokovanja in izganjanja duhov. Seveda to ni vse, kar Pakistan ponuja, saj na relativno majhnem ozemlju govorijo več kot 60 jezikov in s tem štejejo vsaj toliko raznolikih etničnih skupin s kulturnimi raznolikostim.
4. Neskončne količine sladkega mlečnega čaja, zaradi katerega zaslovite na Instagramu.
Čaj (chai) je v Pakistanu povsod. Tri skodelice so najmanj kar si v danem trenutku privoščite. Pakistan je tretji največji uvoznik čaja na svetu, čeprav nekaj čaja pridela tudi lokalno. Črni čaj so v državo prinesli Angleži v kolonialnih letih, zeleni čaj pa je že tisočletja del lokalne kulture. Črni čaj pripravijo močan in sladek z mlekom. V različnih regijah najdete različne okuse in kombinacije začimb, ki jih dodajajo v čaj. Zeleni čaj s kardamomom se pije z limono. Kashmiri čaj je posebna vrsta, kjer z zelenim čajem kuhajo tudi zrna kardamoma in ko dodajo mleko, se napitek obarva rožnato. Je kremast, lahko je sladek ali slan, pogosto dodajo vanj še mandlje. Brez čaja ni nakupa, ni debate in ni postanka… Prav tako je lahko zgodba o uspehu, kot jo je doživel chaiwala Arshad Khan leta 2016. Naključni obiskovalec njegovega kotička, kjer je kuhal čaj, je na Instagramu objavil fotografijo modrookega mladeniča z možatimi brki. Mladenič je postal zgodba o uspehu, sedaj ima tudi lastno nobel čajnico v Islamabadu.
5. Kriket in športni uspehi.
Hokej na travi je nacionalni šport Pakistana s katerim so izjemno uspešno zastopajo barve dežele na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Tudi skvoš jim gre izjemno dobro in vrsto let so bili v samem vrhu svetovnih lestvic, beležijo nepremagljiv Guinnessov rekord Jahangirja s 555 zaporednimi zmagami.
A če povprašate domačine, kaj je nacionalni šport, bodo na en mah odgovorili kriket. Kriket je šport, ki povezuje ter zaokrožuje dneve, šolske odmore, malice, vikende in praznovanja. Celo njihov aktualni premier Imran Khan je nekdanji izvrsten igralec kriketa.
Zdi se, da vse kar v Pakistanu potrebujejo za šport, je majhna žogica in nekaj s čim se jo udarja – nato je zgodba o športnem uspehu zagotovljena 😉 Sem se uvršča tudi polo in Pakistan se ponaša z najvišje ležečim igriščem za polo na svetu, ki leži na nadmorski višini 3.700 metrov. Ob tem obožujejo tudi nogomet in kako ga ne bi, saj menda ročno izdelajo vsaj 50% nogometnih žog na svetu (Sialkot).
Dežela je popotnikom vedno bolj odprta, dostopna in privlačna.
Nasploh navdušuje pohodnike, ki radi preživljajo ure pod zasneženimi mogočnimi vrhovi enih najvišjih očakov na svetu. Masovnemu turizmu je morda enostavno nezanimiva destinacija, saj ne ponuja dovolj ‘klasičnega’ udobja in že zato vredna obiska pristnosti željnih popotnikov.
Samsara potovanja
Adobe Stock
Samsara potovanja
Samsara potovanja
Saša Slamnik