TOSKANA ALI UMBRIJA?

Italijanski polotok je majhnosti navkljub resnično izjemen. Kamorkoli se podate, v vsakem kotičku najdete nekaj zanimivega: zgodovina, umetnost, kultura, narava ali hrana. Vas vabijo zaobljeni griči in hribovja, prelepi razgledi in idilična pokrajina, oljčni nasadi, na skalnatih osamelcih stoječa srednjeveška mesteca, zaplate bogatih gozdov, ciprese, vinogradi in okusna hrana?

Če ste odgovorili pritrdilno vsaj na polovico iz naštetega, ste izbrali obe: Toskano in Umbrijo. Toliko identičnih posebnosti, a vsaka z lastnim šarmom, ponosom, tradicijo in vzdušjem. Toskana in Umbrija sta na prvi pogled kot sestri dvojčici, ki imata veliko skupnega. Obe izjemno lepi, a ko ju pobliže spoznate, ugotovite, da se po karakterju oziroma bistvu razlikujeta. Odločitev, katero izbrati, prepuščamo vam …

Obe skrivata “dragulje”, dovolj oddaljene od velikih mest, vstran od množice ljudi in izven klasičnih turističnih ali romarskih poti.

Toskana, ki je turistično bolj opevana, ima kakšen skriti kotiček manj od Umbrije. Vse poti do teh “draguljev” peljejo po drzno ozkih in ovinkastih cestah, kjer ne manjka kanček adrenalina in kjer pokrajina z vsakim ovinkom znova navduši. Obalo in dostop do morja premore le Toskana, četudi ne stopite do obale, je Tirensko morje kmalu vidno z vzponom na kakšnega izmed vrhov Apuanskih Alp. Umbrija je zaprta v lastno zeleno srce, brez dostopa do morja, a z malo sreče, Jadransko morje ugledate z vrha Monte Cucca. Obe deželi ljubosumno opazujeta z zelenim gozdom porasle Apenine in skrivnostna jezera ter se za legende ozirata v globoke vode mitologije.

Sta sosednji deželi, ki ne bi bili italijanski, če sosedstva ne bi zaznamovala patriotizem in ljubosumje. Rivalstvo se najbolje vidi v kulinariki in seveda v opevanju lastnih zgodovinskih prednikov. V Umbriji so ponosni na skrivnostno “divje” ljudstvo Umbre in v Toskani nikakor ne zanikajo vplivnih etruščanskih prednikov, katerih bogat “imperij” in uživanje življenja je trajalo 1.000 let.

Michelangelo, Da Vinci, sveta Katarina Sienska so le kapljica v morje zvenečih toskanskih imen s katerimi se ponašajo. Ponos Toskane so tudi ena izmed svetovno najbolj znanih vinskih znamk (Chianti, Montepulciano, Mantalcino) in beleži izjemno prodajo le teh.

Na drugi strani pa Umbrijci s Sagratinom ne zaostajajo veliko, le bolj butično usmerjeni so. In Monica Bellucci zlahka v prepoznavnosti prekosi tudi Michelangela 😉 V Toskano se odpravite, če potrebujete ročno narejene izdelke iz usnja in v Umbrijo, če si zaželite pletenin iz kakovostnega kašmirja. Obe deželi se ponašata z impresivnimi katedralami in cerkvami, obe sta povili premnoge svetnike in vodje različnih krščanski redov.

Toskana in Umbrija v kulinariki prisegata na tradicijo cucina povera ali kuhinja revežev, ki temelji na sezonski zelenjavi, svežih testeninah in olivnem olju. V pripravi divjačine, predvsem merjascev in zajcev, sta vodilni v Italiji.

Medtem ko v Toskani prisegajo na domače testenine pici z ragujem, si Umbrijci najraje privoščijo domače testenine brez jajc strangozzi s črnimi tartufi.

Celotna Italija, vključno s Toskano, Umbriji priznava primat v proizvodnji pršuta (Norcia) in piva iz leče.

Sladice nobeni deželi ne ležijo preveč, z izjemo gelata in težko zgrešite okusnega, sploh če izberete sadnega. A le v Spoletu (Umbrija), na veliko razočaranje Toskane, imajo svetovnega prvaka v izdelavi gelata z okusom pistacije. Ne, ne dostavlja na dom 😊 In, da Perugina – ena zelo kvalitetnih čokolad (Baci s posvetili), je doma v Umbriji. Še en majhen trn v peti severne sosede 😉.

A Toskana je rojstni kraj nagajivega fanta iz knjige Carla Collodija Dogodivščine Ostržka, ki pustolovščine, kot mi, išče v njeni pokrajini.

Toskana je sinonim zaobljenih peščeno obarvanih gričev in v vrsto posajenih dolgoživih zelenih cipres. Tukaj hodite po stopinjah premnogih slavnih umetnikov, znanstvenikov, vojščakov, pesnikov in pisateljev. Vse poti vodijo v ikonična srednjeveška mestna središča, kjer posedate v kavarnah in iščete svoj dolce vita. Restavracije, kmetije in hoteli vas postrežejo z izbranimi in okusnimi jedmi, ki jih pripravljajo učeni kuharski mojstri (v Umbriji bi v šali rekli, da so porcije zato manjše). Toskana je dežela, kjer najdete tisoč in eno prizorišče iz svetovno znanega filmskega opusa. In ko jih povprašate o južnih sosedih – Umbrijcih, bo odgovor, da tam tudi oni najdejo oddih pred hordami turistov, saj je navsezadnje Umbrija miniaturna Toskana. Z izbranimi besedami govorijo o naravnih lepotah sosedov, bolj skromne besede pa namenijo vinu in kulinariki.

Umbrija so čarobne majhne vasi in kraji, kjer lažje ubežite množici ter spoznate pristno italijansko dušo. Prebivalci so rahlo zadržani, a ko vas sprejmejo medse, takrat vam dobesedno ponudijo “dušo in srce” na pladnju. Če jih povprašate, ali srce bije za Umbrijo, vam bodo ponosno pritrdili. Če jih vprašate katera kulinarika je boljša – toskanska ali domača – srce še vedno bije za domačo kuhinjo. Kadar vprašanje nanese na vino, dajo prednost znanim toskanskim vinom in v isti sapi dodajajo, da so pa zato izpilili proizvodnjo piva. Na kmetijah, hotelih in restavracijah kuhajo mame in babice po lastnih receptih ter goste razveseljujejo s pridihom domačnosti in predvsem z obilnimi porcijami.

Tukaj ne boste iskali znamenitih panoramskih ozadij iz filmskega sveta, pač pa boste igrali glavno vlogo raziskovalca pristnega italijanskega podeželja.

Katerokoli deželo si izberete, nobena vas ne razočara.

Za tiste, ki imate raje odročne in manj turistično znane destinacije ter improvizirane pohode, je morda prava izbira Umbrija.

Toskana pa morda za ljubitelje strmih pečin in uhojenih pešpoti, elegantnih cipres, umetnostnih presežkov in bogate zgodovine.

Odločitev je lažja, ko obiščete obe in najdete svojo dolce vito.

»Nobena zahteva ni preveč nenavadna, če je v sanjah prisotno celotno srce.«

risani film Ostržek

Piše: Helena Caf