🇧🇹 Butan?! Kje je že to? Dežele praktično res ne poznamo prav veliko, saj je bila do 1970-ih let zaprta od preostalega sveta. Butan je himalajska država, ki je stisnjena med veliko Indijo in Kitajsko. ‘Dežela grmečega zmaja’, kot ji tudi pravijo, je kraljevina s približno 700 tisoč prebivalci, glavno mesto je imenuje Thimphu.
Kralj Džigme Kesar Namgjel Vangčuk da zelo velik poudarek na zadovoljstvo in srečo Butancev, zato so kot merilo napredka države uvedli ‘bruto nacionalne sreče’ in ne bruto domačega proizvoda. Na podlagi tega merila se Butan uvršča med najsrečnejše države v Aziji in je ena od najsrečnejših na svetu! 😊
Do 17. stoletja je Butan predstavljal mozaik manjših fevdalnih okrajev, katere je združil prebežnik iz Tibeta, veliki vojaški general Ngavang Namgjal. Za obrambo novo nastale dežele je Tibetanec zgradil mrežo mogočnih trdnjav, imenovanih dzong. Mnogo teh trdnjav stoji še danes in po njih se imenuje tudi butanski jezik, ki mu rečejo dzongkha, kar bi lahko prevedli kot ‘trdnjavski jezik’.
Skriti biser Himalaje ima veliko svojevrstnih posebnosti. Gre za eno najbolj okolju prijaznih držav na svetu z široko biotsko raznovrstnostjo in mnogi v šali butanskega kralja imenujejo kar ‘eko diktator’. Vsaj 60 odstotkov zemljišča mora biti gozdnatega. Od tega je 40 odstotkov ozemlja opredeljenega kot zaščiteno območje, ki je med seboj povezano preko obsežnih mrež bioloških koridorjev, ki živalim omogočjo prosto selitev po vsej državi.
V monarhiji je zdravstvena oskrba v celoti brezplačna, ljudje se lahko sami odločijo ali želijo alternativni način zdravljenja, ali pa zahodno uradno medicino. Z brezplačnim zdravstvenim sistemom želijo postati država z najbolj zdravimi ljudmi na svetu. Tudi brezdomcev ne poznajo. Vsak, ki izgubi hišo je upravičen, da od posebnega kraljevega sklada dobi košček zemlje, kjer si lahko zgradi hišo in obdelovalno površino za nahranitev družine. Več kot polovica prebivalstva se ukvarja z poljedeljstvom in kmetijstvom. A vse skupaj mora biti okolju prijazno, kar je striktno napisano tudi v državni ustavi.
Butan je prva država na svetu, ki je popolnoma prepovedala kajenje, zato tudi nimajo kadilcev! 🚭 Da, prav ste prebrali. Kadilci, to je idealna država, kjer se boste odvadili vaše razvade. Prepovedana je pridelava tobaka in proizvodnja tobačnih izdelkov. Le-teh ni dovoljeno vnesti v državo in vsako morebitno kršitev kaznujejo z dobrimi 230 ameriškimi dolarji globe, kar je povprečna butanska mesečna plača.
Televizija in internet sta v državo prišla šele pred dobrimi 15 leti. Pred letom 1999 pa je bila vsakršna komunikacija s preostalim svetom celo prepovedana. Danes televizijo najdeš že skoraj povsod in vpliv drugačnega, modernega življenja počasi vstopa tudi v Butan. Problema z modnim oblačenjem za zdaj še nimajo, saj je v veljavi poseben odlok, ki narekuje, da morajo biti vsi ljudje v javnosti vedno oblečeni v butanska tradicionalna oblačila. Moška tradicionalna obleka je gho, to je halja do kolen, ki je v pasu zavezana s pasom iz blaga. Ženske nosijo obleke imenovane kiro, pisano krilo do gležnjev in bluza z dolgimi rokavi. Različno obarvane rute in šali določajo socialni status posameznika. Vsi vladni uslužbenci morajo na delovnem mestu nositi butanska tradicionalna oblačila, zato so tako oblečeni tudi naši lokalni vodniki.
Ker je okoljevarstveni vidik življenja v Butanu na prvem mestu, si ne želijo množičnega turizma. A vsak je vedno dobrodošel. Butanci so zelo gostoljubni in prijazni ljudje, ki z veseljem razkažejo deželo, v kateri živijo. Turisti, ki se odločijo za obisk kraljevine, morajo na dan plačati 250 ameriških dolarjev. V ta znesek je vštet vaš lokalni turistični vodnik s prevozom, ogledi znamenitosti in delna namestitev. To pomeni, da v Butanu zapraviš najmanj 250 USD na dan. Kljub temu pa postaja turizem vedno bolj pomembna gospodarska panoga. S turizmom so začeli leta 1974, takrat je deželo obiskalo natanko 287 turistov. V zadnjem obdobju Butan letno obišče preko 250 tisoč ljudi, od tega je bilo 10 Samsarinih potnikov! V prihodnosti pa upamo, da nas bo še več. 🙂