Butan. Tako blizu nebes.

V Himalaji so ljudje nekoč verjeli, da nekje med vsemi himalajskimi gorami, visi vrv, ki vodi v deželo nesmrtnih. Nekega dne pa jo je nepremišljen kralj odrezal, in nikoli nič več ni bilo tako kot je bilo.

Majhna in mirna kraljevina, stisnjena med dve najbolj obljudeni državi, Kitajsko in Indijo, je bila stoletja dolgo izolirana. Butan je kraj nedotaknjene naravne lepote, v objemu visokih ledenih gora, slikovitih dolin, polne življenja. Ob obisku Butana se nam poraja vprašanje, ali raj sploh še obstaja – v svetu, kjer postaja pristna narava le še iluzija.

Narava je njenim prebivalcem daleč najbolj pomembna. Okoljsko so zelo ozaveščeni – seveda, saj živijo v okolju, kjer tovarn in industrije skorajda ni. Zrak, voda in zemlja so zato precej bolj čisti. Že od nekdaj častijo naravo in prav vse, kar je z njo povezano.

Če se sprašujete, zakaj se odločiti za potovanje v Butan, kraj o katerem le malo vemo, vam lahko prišepnemo, da je to zagotovo ena najbolj posebnih dežel na svetu, ki se ne more primerjati prav z nobeno. Je skriti dragulj, kraj za ljubitelje narave ter iskalce nepozabne avanture – od najvišjega gorstva na svetu, do prijetnih dolin in svežega zraka pa vse do spoznavanja in razumevanja nam manj poznane kulture. V celoti ponuja tisto pravo pristno izkušnjo tradicionalne dežele.

Butanci ali zmajevi ljudje so ponosni, marljivi, izjemno sposobni pa tudi precej izolirani. Nekako se zdi, da so obstali nekje za časom. Za večino se življenje odvija v skritih himalajskih dolinah, ki tvorijo zaprto kraljevino, pod najvišjimi vrhovi sveta. Moderni svet se jih še ni uspel globoko dotakniti, zato materialni in duhovni svet še vedno uspevata bivati v sožitju. Zadovoljstvo ali sreča jim pomeni največ. Svoje blagostanje uradno merijo glede na stopnjo celotnega prebivalstva, zato Butan velikokrat imenujejo Dežela srečnih ljudi.

Preteklost Butana je prepletena z mitologijo, ki se bo nekoč končala z več vprašanji kot odgovori, z še več legendami kot dejstvi. Šolski učbeniki se ne pričnejo s potopisi raziskovalcev in vladarjev, temveč z zgodbami o duhovih, demonih in svetnikih. Večina Butancev je budistov, vere, katere filozofija temelji na karmi. Ta pa jih žene, da nenehno živijo v medsebojnem spoštovanju, da se bodo lahko nekoč preoblikovali v še boljša bitja.

Kraljevina Butan je bila še do nedavnega v popolni izoliranosti. Kot da se je čas tam že nekdaj ustavil. A tako kot povsod, se časi tudi v Butanu počasi spreminjajo in dežela postaja vedno bolj odprta. Še je čas, da ga začutimo takega, kakršen živi že stoletja.

Marijana Panić