KITAJSKA (SKOZI OČI NAŠEGA POTNIKA)
Tekst in slike: Rolando Kresnik
1.dan, Peking
No, pa se lahko pohvalimo, da smo končno v Pekingu. Po včerajšnjem napornem dnevu v Istanulu, nas je danes čakal dolg let do Pekinga. Čeprav smo mislili, da se bomo na letu naspali, nam to ni uspelo. V tukajšnjih popoldanskih urah (časovna razlika je namreč kar 6 ur in tu smo zdaj že proti polnoči), smo prileteli v Peking, opravili mejne formalnosti in čakali kakšno uro na prtljago. Na srečo nas je čakal šofer, ki pa je z letališča v gneči potreboval kar uro, da nas je dostavil do hotela, ki bo naslednje tri noči naš dom.
Skok pod tuš in nato še do bližnjega centra, kjer smo se že spoznali s tremi bodočimi prijatelji. Ne sprašujte me po imenih, ker jih ne poznam, niti ne znam izgovoriti, gre pa za kitajsko pivo, ki je dokaj pitno . Tudi hrana, ki smo jo naročili je bila za prvi večer res enkratna, na srečo nas pri naročanju in ostali komunikaciji rešuje Tatjanino znanje kitajščine .
To je to za prvi dan za ogrevanje, podoben bo jutrišnji dan, ko pa se nam zvečer pridruži še nekaj popotovalnih kolegov in potem štartamo zares.
晚安，好夢 (lahko noč..)
2.dan, Peking
Naš drugi dan v Pekingu smo si najprej privoščili pošten spanec, velikonočni zajtrk z domačo potico in kitajsko hrano .
Podprti smo se z Didijem (kitajski taksi brat Uberja oz. Graba) odpeljali v najstarejši del mesta do t.i.Hutongov, ozkih sivih ulic, kjer pa je tudi ogromno razlicnih lokalov s spominki, domačo hrano in vsem ostalim. Med drugim smo si privoščili tudi dežnike za dober €, saj je začelo rositi, kar pa nam ni preprečilo, da bi se odpravili še do jezera Beihai, kjer smo si pogledali še White Tower tempelj in se samo sprehodili ob robu Prepovedanega mesta, ki si ga bomo ogledali v prihodnjih dneh. To pa je pomenilo večkratno preverjanje potnih listov, kupe policije, zaprtih ulic in nedosegljivega signala za internet. Internet je tukaj sploh poglavje zase s skrivanjem za različnimi VPN naslovi, e-Sim karticami in podobno, a kot vidite nam vseeno uspeva biti povezani s svetom, s službo na žalost (ali srečo) še ne, ker imajo v naši službi dostop zaklenjen celo še bolj od Kitajcev. A delamo tudi na tem, brez skrbi .
Današnjih 21.000 korakov nam je zadoščalo in še sreča, da je Tatjana danes častila za nedavni rojstni dan, saj smo si privoščili pravo pojedino, da smo lažje počakali na naše popotovalne sotrpine iz Samsare, s katerimi si bomo delili naslednjih 12 dni potovanja.
Zdaj pa začnemo zares, že jutri nas čaka eno največjih svetovnih čudes, vidno tudi iz vesolja, do takrat pa smo si zaradi tehtnih razlogov (…) pustili le slabih 6 ur spanja.
3.dan, Peking – Kitajski zid, grobnice iz dinastije Ming, Olimpijsko mesto
Današnji dan nam je postregel s kar nekaj presežniki. Prvi je bil obisk in vzpon na eno sedmerih svetovnih čudes in najdaljšo in največjo stvaritev človeških rok – Kitajski zid. Po zadnjih meritvah je vseh posameznih odsekov zidov kar 21.196 km, v kar so vključeni številni že obstoječi zidovi, ki so jih od 3. stoletja pr. n. št. Kitajci gradili proti plenilskim pohodom nomadskih plemen iz današnje Mongolije. V prekrasnem sončnem vremenu se nam je pokazal v vsej svoji lepoti in tudi zahtevnosti, saj smo seveda rinili navzgor po strmih stopnicah, na žalost se je bilo treba tudi spustiti. A smo bili poplačani s prelepimi razgledi.
Naslednji cilj so bile grobnice Mingovskih cesarjev s seznama Unescove svetovne dediščine oz. edina odprta grobnica od trinajstih grobnic cesarjev, katerih lokacija je bila skrbno izbrana v skladu z načeli feng shuia v dolini ob vznožju gorovja Džundu, severno od Pekinga. Veličastna grobnica z vso svojo zgodovino odkritja nas je navdušila.
Po lokalno obarvanem kosilu smo se vrnili nazaj v Peking do olimpijskega mesta, kjer smo si ogledali veličasten stadion Ptičje gnezdo, olimpijski bazen Vodna kocka in ostala prizorišča OI leta 2008.
Še skok do centra mesta, kjer so na eni strani stare ulice, na drugi strani pa najmodernejše zahodnjaške trgovine.
Pozno zvečer po vrnitvi nam tako ni preostalo drugega kot, da smo po vročem dnevu rehidrirali naša telesca in postavili še eno svetovno čudo: piramido iz …
Jutri nas seveda čaka še nekaj ogledov presežkov Pekinga, preden ga zvečer zapustimo in se odpravimo naprej.
4.dan Peking – Prepovedano mesto, tempelj Nebeškega miru
Če nam gre že vreme krasno na roke, nam tukajšnja oblast malce nagaja (se počutimo skoraj kot doma ), saj so zaradi pomembnega obiska enostavno zaprli Trg nebeškega miru, čeprav smo za obisk imeli vstopnice. Ampak oblast je oblast in ni ugovarjanja, zato bomo to pustili za naslednji obisk Pekinga . Smo se pa s težavo zaradi gneče uspeli prebiti v znamenito Prepovedano mesto, kar v časih dinastije Ming ni bilo usojeno navadnim prebivalcem . Veličastne zgradbe, ogromni trgi, zgodovina ter množica obiskovalcev so na nas pustili močan vtis.
Gneča je naš spremljevalec te dni, premikamo se po polžje. Ogromno je prometa, pešcev, motorjev (vsi razen električnih so prepovedani ), presenetilo pa me je, da koles praktično ni več, razen redkih izjem.
Naslednji postanek smo naredili pri templju nebeškega miru. Miru sicer v gneči Kitajcev res ni bilo, saj smo na trenutke imeli občutek, da jih je tam vsa milijarda in 400 milijonov . A pri vsej lepoti templja nas niti to ni motilo, da ne bi uživali v razgledih.
Bližal se je čas slovesa od Pekinga, a na srečo naša Marijana ni pozabila na še eno znamenitost, to je na pekinško račko. Recept za pripravo race od pitanja race do mize je predolg, a končen rezultat na mizi je bil preverjeno dober.
In kam nas pot vodi iz 20 milijonskega Pekinga? S hitrim vlakom (brzimo kar 348km/h ) smo se odpeljali 700km proti jugu, v Zhengzhou … a o jutrišnjih dogodivščinah več seveda jutri.
5.dan Šaolini
Današnji dan na popotovanju po Kitajski je bil v celoti namenjen šaolinom in borilnim veščinam, saj smo obiskali samostan Šaolin, ki je ustanova, priznana kot rojstni kraj čan budizma in zibelka šaolinskega kung fuja, ki stoji ob vznožju vrha Vuru v gorovju Songšan v okrožju Dengfeng v provinci Henan. Mesto pravzaprav živi s šaolini, saj je v njem ogromno šol šaolina in preko 50.000 učencev. Že v templju, ki smo ga obiskali, smo bili priča krajši predstavitvi njihovih neverjetnih spretnosti.
O nepredstavljivi množici učencev pa smo se lahko prepričali ob obisku le ene od šol…vsepovsod zavzeti učenci, ki zavzeto trenirajo in se trudijo prebiti čim višje. Od le nekaj let starih otrok naprej pa vse do najstnikov, ki od zore do mraka meditirajo, molijo, se učijo in zavzeto trenirajo. Za nas so pripravili tudi predstavo, ki nas je navdušila, še pred tem pa so tudi nas poskusili naučiti nekaj vaj. Na srečo niso bili prestrogi tako, da so naši sklepi in kosti (zaenkrat) ostale cele, kaj pa bo jutri, bomo še videli.
Za piko na i današnjemu tematsko obarvanem dnevu, pa smo šli še na pravo predstavo šaolinov. To so prav tisti šaolinski menihi, ki vsake toliko časa obiščejo tudi naš kontinent in razprodajo dvorane ter navdušijo vse…tako kot so navdušili tudi nas s spektakularno predstavo, ki je bila prava paša za oči.
6.dan Luoyang
Naša pot se nadaljuje in iz Dengfenga smo se po zajtrku odpeljali v bližnji Luoyang, mesto, ki je na Unescovem seznamu zaradi budističnih jam Longmen. Gre za jame oz. bolje rečeno niše ob reki Yi, v katerih so v klifne stene izklesane podobe Bud različnih velikosti. Če sem še bolj natančen 2345 jam/niš različnih velikosti oz. več kot 100.000 kipcev in podob.
Po ogledu smo spet odbrzeli (konec koncev gre res za hitri vlak s hitrostjo več kot 300km/h in ne najnovejše muzejske vlake Slovenskih železnic ) na našo naslednjo destinacijo, mesto Xian.
Mimogrede moram še omeniti varnost, ki je tu res na visoki ravni, vsepovsod na ulicah so nameščene kamere, policije je veliko, preverjanj dokumentov prav tako. A popotovanje poteka tekoče in brez težav, z veliko dobre volje in smeha. Mesta, ki smo jih obiskali do sedaj so moderna, čista in tehnološko napredna, pa so najmodernejša mesta šele pred nami…
In Xian s svojimi 13 milijoni prebivalcev se je vsaj v nočnih urah izkazal za dokaj gostoljubno mesto, v katerem smo za domačine zanimivost mi, smo pa srečali tudi žirafe …ampak naj bo le zadnja slika dovolj, ker karkoli se dogaja po 22.00 ostaja na Kitajskem … je pa prav fino in zabavno in lahko vam je žal, da niste tu.
7. dan Xian
Xian je bil naš cilj tudi danes, ko je bil na vrsti malce bolj sproščen dan. Xian je mesto točno v središču Kitajske, kjer se je začela svilna pot, starodavna karavanska pot med Kitajsko in Rimom, po kateri je potekalo trgovanje in izmenjava dobrin in idej dveh svetov.
Ampak kot pravi Slovenci, ki tudi na dopustu ne moremo brez športa, smo si zjutraj izposodili kolesa in se, ne boste verjeli, popeljali dobrih 12km po najlepše ohranjenem mestnem obzidju na Kitajskem, ki obkroža stari del mesta. Vmes smo se prav fino zabavali in srečevali ogromno prijaznih domačinov.
Vožnja nad mestom v sončnem vremenu nas je utrudila, zato smo se odpeljali še v muslimansko četrt Xiana, kjer stoji ena največjih in najstarejših mošej na Kitajskem. Navzven sicer ni videti kot mošeja, saj je minaret v pagodi. Dodatna zanimivost tega predela pa je kulinarična četrt, kjer je ogromno street food stojnic in tudi mi smo zase našli marsikaj zanimivega za pod zob, pri nekaterih stvareh smo celo bolj ugibali, kaj naj bi bile, a vseeno smo si privezali dušo.
Glede na to, v kateri četrti smo se nahajali je jasno, da nismo dobili, zato bomo po krajšem počitku to seveda nadoknadili zvečer….
Kar žal nam je, da se moramo počasi posloviti od tega živahnega mesta, a jutri nas tu čaka še en od vrhuncev tega popotovanja: glineni vojščaki.
8.dan Glineni vojščaki in na jug Kitajske
Po končno malce daljši noči in zajtrku je bil najprej na vrsti ogled templja v Xianu, v katerem je 34m visoka Velika gosja pagoda, ki je najstarejša budistična pagoda na Kitajskem (iz leta 652) in ena najpomembnejših na Kitajskem, ker so v njej hranili prve budistične spise, ki so prišli na Kitajsko.
Sledil je ogled enega od vrhuncev potovanja in enega največjih arheoloških odkritij 20.stoletja, grobnice prvega cesarja, ki je leta 221 pr. n. št. združil Kitajsko v eno državo, Qin Shi Huanga. V njej se nahaja samo v eni dvorani 6000 glinenih kipov vojščakov, konj, vpreg – celotna vojska, ki v naravni velikosti stoji v položaju pripravljenosti na boj, da bi sledila svojemu cesarju v pot nesmrtnosti. V ostalih dveh dvoranah je kipov manj, ena je še v fazi, ko kipe arheologi še odkopavajo. Izjemne stvaritve in nedoumljiva velikost tega najdišča. Največja posebnost vojakov, ki so razdeljeni tudi po pomembnosti svojih položajev, pa so njihovi obrazi – vsak ima svoje unikatne izrazne poteze, zato v celotni vojski ni niti dveh enakih.
Resnično obisk, ki nam bo ostal v spominu.
Po kosilu pa še skok na letališče, zdaj pa se že selimo in letimo na jug Kitajske, v mesto Guilin, kjer pa nas čaka spet popolnoma drug obraz Kitajske…. Je pa zagotovo omembe vredna natančna kontrola na letališču, kakršne še skoraj nisem doživel, pa ne letim malo po svetu..skenerji prtljage, osebni pregledi, ki so skoraj mejili na masažo ..če je že na notranjem letu bilo tako, me pa že prav zanima, kakšen razvrat nas čaka na mednarodnem letu.
9.dan Kitajski kras
Kitajski Kras … verjamem, da mnogi še niste slišali zanj, a je enostavno čudovit. Apnenčasti strmi in ozki hribi nenavadnih oblik, vmes pa riževa polja in reka. In reka Li, ki teče tudi skozi mesto Yangshuo je bila naš današnji cilj, ko smo se iz Guilina zjutraj odpeljali.
Že po poti so se nam odpirali prekrasni razgledi, še lepše je bilo, ko smo se vkrcali na bambusove splave, ki jih po rekah poganjajo domačini. Ura prekrasnega doživetja, a tudi smeha in vpitja, ko smo se vmes spustili po kratkih brzicah, kjer smo se tudi zmočili, a v vročem vremenu nas tudi to ni zmotilo.
Hedonizem se je nadaljeval v mestu, kjer smo si privoščili pravo kitajsko masažo, ki je bila na mojo srečo blažja od tajske in mi je očitno prijala, saj me je na trenutke vmes tudi premagal spanec .
Lakota nas je pregnala do ene izmed restavracij, kjer smo si privoščili obilico dobrot prave kitajske kuhinje.
Nekateri od nas so se odpravili še na malce kulturnega izpopolnjevanja, drugi pa smo uživali do poznega večera v dobri družbi, klepetu, regljanju žab, krasnem zahodu in vrst , kot je razvidno iz slike
Jutri pa nas pot pelje spet na novo dogodivščino, kjer si bomo hribe pogledali malce od bližje…
10.dan Yangshuo, Ping’An
Dopoldanski program je bil ponovno malce bolj adrenalinsko naravnan. Namesto kolesarjenja, ki je bilo v programu, smo se prilagodili domačinom in si izposodili električne skuterje, saj se nihče tu ne vozi več s kolesi..
Malce smo se preganjali po okolici Yangshuoja, se vozili mimo visokih apnenčastih hribov in riževih polj in se imeli prav prijetno.
Kosilo je bilo tradicionalno, za okroglo mizo smo ponovno poiskusili nove jedi, ki so izjemno okusne, čeprav smo pred odhodom poslušali, da bo hrana popolnoma drugačna, kot smo jo navajeni.
Zdaj pa počasi zapuščamo ta predel in se selimo še v malce bolj odročne dele te prekrasne Kitajske. Naš cilj, Ping’an je bil oddaljen 2 uri vožnje, po kateri smo zamenjali avtobus za takšnega, ki se je lahko prebil še malce bližje. Kovčki so ostali v dolini, mi pa smo peš navkreber krenili do našega prenočišča za naslednji dve noči. Gre pa za kraje, kjer so doma ene najlepših riževih teras na Kitajskem, ki so naš jutrišnji cilj. Za začetek naj bo zgolj nočna slika z balkona hotela…
12.dan Šanghaj
Včerajšnje poročilo je namenoma izpadlo, saj je bil dan namenjen večinoma počitku v objemu riževih polj. Pri tem nam je v veliki meri “pomagalo” vreme, saj je že zjutraj deževalo, malce so se meglice dvignile čez dan, ravno toliko, da se je lahko izvedel načrtovan sprehod po riževih poljih. A dan bolj na “izi” je vsem prišel prav pred današnjim dolgim dnevom, ko smo zapustili miren predel Kitajske in se navsezgodaj odpeljali v Guilin, od koder smo dopoldan poleteli v popolno nasprotje: ultramoderen Šanghaj, futuristično mesto z največjim številom in gostoto prebivalstva, ki je postalo finančno in trgovsko središče celinske Kitajske.
Najprej smo se odpeljali do obrezja reke Huang Pu, od koder segajo razgledi na drugo stran, kjer so najvišji nebotičniki in stare kolonialne stavbe.
A nas je že čakala predstava kitajskih akrobatov, ki nas je navdušila, saj so nam prikazali izjemne točke.
Po hitri ko-čerji, kjer smo se malce podprli, smo se vrnili še na obrežje reke, da smo lahko uživali še v večernem razgledu preden bomo pred zadnjim legli k počitku in se pripravili na še en dan Šanghaja…
13. dan Šanghaj
Naš zadnji skupni dan pod okriljem Samsare je bil v Shanghaju, kjer smo dokaj zgodaj vstali in se po zajtrku najprej odpravili do prostorov, kjer so nam v celoti predstavili proizvodnjo svile in postopek, s katerim sploh pridemo do svile, nad katerim smo bili navdušeni, saj nismo vedeli, koliko dela je potrebno za končen rezultat. Naše navdušenje se je pokazalo še posebej v trgovini, kjer smo bili še bolj pridni kot sviloprejke, saj so POS terminali skoraj pregoreli, naša prtljaga pa se je odebelila…
Pozabil sem povedati, da tukaj prvomajske praznike jemljejo resno, saj je gneča nepopisna in tako smo obtičali pod Perlinim stolpom, kjer bi morali čakati vsaj 3 ure za razgled s stolpa na mesto, zato smo raje ta čas porabili za čvek in kavo …
Ostala skupina sopotnikov se odpravlja domov, mi štirje pa nadaljujemo v lastni režiji in letimo za 4 dni še v Hong Kong …
Na kratko še povzetek skupne poti:
S Samsara Potovanja nismo potovali prvič in zagotovo ne zadnjič. Vse, kar je bilo v moči Marijane je bilo opravljeno profesionalno in vrhunsko. Na višjo silo (kot je vreme, neznosna gneča ali oblast, ki zapre kakšno znamenitost zaradi lastnih potreb brez najave) pač nimamo vpliva. Karkoli smo se spomnili ali izmislili, nam je bilo ugodeno. Program je bil sestavljen tako, da smo videli maksimalno, kar se da v tem času videti. Skupina je bila zanimiva, raznolika in krmariti med vsemi željami na način, da je na koncu večina zelo zadovoljna je umetnost in Marijanine izkušnje in pripravljenost pomagati je bila na visokem nivoju. Seveda ne smem pozabiti na našo Majči, ki je asistirala Marijani in se pri tem izkazala, seveda ob naši podpori in podpori kameljega mleka brez laktoze, katerega velika ljubiteljica je postala (joke). . Tako, da nas za bodoče Samsarine potnike na tej turi ne skrbi, bolj skrbi Majo, ki nam bo morala pripraviti popolnoma nov program za novo Samsarino destinacijo, katerega poskusni zajčki bomo najbrž v 2027.
Srečno pot domov vodnici in sopotniki, štirje mušketirji pa raziskujemo novo destinacijo- Hong Kong, o kateri kaj več v naslednjih dneh, če bom sploh imel čas poročati ob krotenju te naše bande …
Žiga Vavpotič
Rolando Kresnik
Samsara potovanja
Samsara potovanja
Žiga Vavpotič