ZNOTRAJ RAJA – RAJA AMPAT
INDONEZIJA
Hladna voda mi sega do vratu. Najbolj hladna, kar sem jo občutil v zadnjem mesecu. Hkrati je bistra in osvežujoča. 18 stopinj bi rekel. In to na ekvatorju. Čudovit pobeg od vroče, soparne okolice tropskega gozda. S težavo držim telefon nad gladino. Rad bi posnel tok Modre reke in okolico, ki sta, kot bi ju vzel iz filma. A hkrati sem žalosten. Žalosten, ker je konec tropske dogodivščine, žalosten, ker zapuščam ta raj …
Teden dni prej…
Bentim nad indonezijsko letalsko družbo. Sedim v hotelski sobi v mestu Maumere (je sploh že kdo slišal zanj?), na otoku Flores (je že kdo slišal zanj?). Sedim in urejam letalsko karto za Raja Ampat (je že kdo slišal za to?). Indonezijski otok Flores se nahaja skoraj na sredini Indonezije (prepričan sem, da ste že slišali zanjo). Raja Ampat pa je skupek otokov na skrajnem severovzhodu. Tam, ob velikem otoku Papua, kjer se začne širni Tihi ocean. Leteti moram v papuansko mesto Sorong, od tam pa s trajektom med otoke, ki slovijo kot potapljaški raj.
Moja slaba volja je posledica letalskih povezav, saj moram za pristanek na Papui preleteti celotno Indonezijo se 4x presesti in porabiti cel dan. Kot bi letel iz Ljubljane v Istanbul preko Madrida, Londona in Skandinavije. Pa razumi, če moreš …
Pristanek v mestu Sorong , trajekt ter mesto Waisai ne obetajo veliko. Neurejena pristanišča, zadušljiv trajekt in gneča taksistov so nekaj, kar pričakuješ v nekaterih drugih krajih po Indoneziji. Dolgi čolni domačinov čakajo v pristanišču na potnike, ki so rezervirali nočitve na posameznih otočkih. Poiščem pravega (pravzaprav on poišče mene) in gremo …
Samo nekaj minut s čolnom in spremeni se vse. Kot bi Tihi Ocean čakal tam zunaj. Pustil ljudem svoja pristanišča, sam pa prevzel primat takoj za ovinkom.
Kot steklo mirna gladina morja. Dolg čoln brzi po vodi kot gliser s svojimi močnimi motorji … Mimo mene bežijo otočki, manjši, večji. Vsi gosto poraščeni. Drevesa na njih se borijo za svoj košček prostora, vse do obale in še čez.
Raja Ampat je skupek 1500 otokov (kaj pa je to proti 17.000 indonezijskih), a le 4 so veliki. Po njih tudi ime »Raja Ampat = štirje kralji«. Ležijo skoraj točno na ekvatorju, za svojo slavo pa se morajo zahvaliti koralnim grebenom, ki spadajo med najlepše na svetu. Dodaten plus je tudi dejstvo, da so redko poseljeni za indonezijske razmere, domačini pa so že od nekdaj živeli le od tistega, kar jim je ponudila narava. Ni množičnega ribolova, otokov niso izsekali ali jih poskušali spremeniti v polja.
Čoln se ustavi ob dolgem pomolu. Lesene hiške so natresene ob obali, nekaj jih stoji v celoti nad vodo. Še dobro, da so pomoli tako dolgi, saj je voda ob oseki preplitva za čoln. Zavihtim si torbo z nekajdnevnimi potrebščinami in oblačili na rame in se zavem, da bo to moj košček raja za naslednji teden. V hišici ni veliko, postelja in mizica. Zunaj je obešena viseča mreža. Kaj pa še potrebujemo?
Kaj početi tam, bo vprašal kateri izmed vas …
Jaz že vem. Pograbim masko in plavutke in čez pol ure že plavam z mantami. Občutek je neopisljiv. Brcam proti močnemu toku, skoraj na mestu, mante pa se lahkotno gibljejo skozi vodo, včasih počasi, včasih hitro, kot se jim zahoče. V te vode zahajajo, saj si tu s pomočjo rib čistilcev očistijo kožo in znebijo zajedavcev. Zato so sproščene in neboječe.
Naslednji dan si privoščim izlet. Vodni taksi te pelje, kamor želiš, le en dan prej moraš naročiti prevoz. Obstaja kraj, kjer je v kraški pokrajini morje ustvarilo nešteto miniaturnih otočkov. Kot raztreseni koščki pene kukajo iz vode. Majhni, zaradi rastja izgledajo puhasti. Povzpnem se na razgledno ploščad in uživam v razgledu. Ob oseki se iz vode pokažejo sipine. Mivka, zmešana z ostanki koral. Ustvarijo se ozki mostički med otoki. Nekaj ur kasneje se skrijejo pod gladino in nasedli kokosovi orehi spet odplujejo dalje v iskanju prostora, kjer bodo lahko pognali svoje korenine.
En otok je prav poseben. Lahko bi rekli znotraj votel. Na sredini je zalit z vodo. Zelena laguna v notranjosti je kot tropsko jezero, sam otok pa kot velikanski podolgovat prstan. Seveda je okolica otoka bogata s koralami, ribami, želvami, …
Vstanem ob štirih zjutraj. Taksi dolgi čoln me odpelje na sosednji otok, kjer me pričaka lokalni vodnik. Bolj lokalni tekač, saj sem ga komaj dohajal po stezi skozi džunglo. Še preden se zdani postane otok prizorišče koncerta ptic. In v tem orkestru igrajo prav posebni solisti. Rajske ptice. Živijo samo na določenih otokih Indonezije in na Raja Ampatu živita dve vrsti. Prisopiham na vrh hriba ravno, ko se prične daniti. Na bližnjem drevesu se začne predstava. Samec rdeče rajske ptice začne ples, ki ga pripadnice ženskega spola preprosto ne želijo zamuditi. Na jutranji zmenek prihajajo ena za drugo. Predstava traja debelo uro. Zahtevam bis.
In potem je tu ta Modra reka. Spominja me na moje potovanje na Raja Ampat. Cel kup kolobocij, da prideš tja, a nato ne želiš oditi. Prepustil bi se toku reke skozi gozd, vse tja do konca raja – Raja Ampata.
Adobe Stock
Samsara potovanja
