MODRE NOGICE IN PRIJATELJI

Hola amigos! Dobrodošli na Galapaškem otočju. Odločil sem se, da vas popeljem po otočju in vam predstavim nekaj mojih zanimivih prijateljev in znancev.

Sem Amadeo, strmoglavec in ponosen lastnik dvoje svetlo modrih nožic. Zato mi recite kar modronogi strmoglavec. Zagotovo sem ena najbolj barvitih in zanimivih vodnih ptic na Galapaškem otočju. Kot odličen potapljač bi zlahka osvajal medalje. Slovim po svojem svatbenem plesu, kjer izbranko zapeljujem z zapletenimi gibi, med katerim krilim s perutmi in udarjam ob tla s svojimi modrimi nožicami. Kot pravi plesalec flamenka! Barva mojih slavnih nožic je odvisna od prehrane in karotenoidnih pigmentov v njej. Če sem na dieti več kot 48 ur, moja čudovita barva nogic izgine. Morda vas spominjam na film Avatar, a to pove le, da je moj imunski sistem v top formi. Evo, že vidim Marijo, prijateljico s katero včasih delim alge. Je rdeča rakovica, ki verjame da je najbolj fotografirana žival na otočju.

Marija je res najbolj barvita in karizmatična rakovica, deloma ima na svojem ogrodju delček moje modre barve, a njena barva je rdeča. Ima pet parov urnih nožic, simetrične klešče in lahko teče v vse smeri. Je izvrstna plezalka v skale, največja konkurenca plezalcem v prostem slogu in se izmuzne vsem, ki jo želijo ujeti. K sreči ne sloviva kot okusen obrok, zato ne bova končala na krožnikih.

V nasprotju z najstarejšo in najbolj modro Sančo, ki živi na otočju že približno 90 let je Sanča galapaška želva velikanka, ki se spominja, da so nekateri izmed njenih prednikov končali kot pojedina na ladjah raziskovalcev in piratov. K sreči se to danes več ne dogaja in s svojo velikostjo so želve dosegle svetovno slavo. Sanča je dolga več kot en meter, meri približno pol metra v višino in tehta vsaj 230 kilogramov. Sliši se kot ogromna zver, a je zelo prijazna in kadar je ne sprašujemo po nasvetih, se raje drži bolj zase. Velikokrat nam s svojo družino pripoveduje zanimive zgodbe iz preteklosti. Spominjajo se Goliatha, ogromnega želvaka iz otoka Santa Cruz, ki je meril 68,5 centimetrov v višino in je tehtal neverjetnih 417 kilogramov! Želve v primerjavi z menoj lahko brez hrane in vode ostanejo več mesecev.

Ko smo že pri velikosti, naj vas seznanim še z Gerardom. To je res orjaška žival, kjer še vas ljudi strese ob pogledu nanj. Zakaj vas ne bi? Ima ogromna 1,4 metra široka usta! A orjaški kitovec se prehranjuje zgolj s planktonom.  Že po velikosti (5-12 metrov v dolžino) ga je nemogoče zamenjati s katero koli drugo vrsto ribe, njegova koža je obarvana z vzorcem svetlih pik in črt na temni podlagi. Seveda ga imamo vsi radi in ga zelo pogrešamo, ker je njegov obisk zgolj sezonski. Prav nihče, tudi vi ljudje, pa ne mara sivega morskega psa. Ta predrznež je skoraj vedno v bližini in ni pretirano izbirčen, kar se prehrane tiče. Njegov nos je tako občutljiv, da zaznava raztopljeno kri v koncentraciji 1: 1 000 000. Tudi tako majhna količina lahko privabi njegovo pozornost. Postal je znan po svoji izjemni radovednosti in mi ga kličemo kar Denis Pokora. Spremlja ladje, udarja ob vesla in včasih išče celo potapljače. Prav nihče ga ne mara!

Lahko se pohvalim s tem, da imam dva najbolj čudaška prijatelja daleč naokoli. Leonarda in Levino, njune prednike je sam veliki Darwin imenoval »demone iz teme«. Oba sta legvana, s to razliko da je Leonardo temno sivi morski legvan, Levina bolj barviti kopenski. Oba nosita irokezo in obožujeta ritme punka. Sta zaprisežena vegetarijanca in uživata ob nastavljanju soncu. Leonardu je zelo všeč kopenska prijateljica, zato pogosto izkazuje svoj pogum v plavanju, da bi jo navdušil. Je izvrsten plavalec in pod vodo lahko zdrži več kot uro, tako da sedaj pridno trenira potope. Kaj vse ne naredi za ljubezen! Kaj na to pravi Levina? Njej je bolj všeč ekstremno len in peščeno-pisan legvan iz sosednjega pobočja, zato se za dokazovanje Leonarda sploh ne zmeni.

To je le nekaj mojih najožjih prijateljev, veliko več jih imam na živalskem facebooku. Med njimi je burnica, kateri imajo značilen rdeč predpasnik, ki se pri samčkih napihne. Pa precej glasen in ošaben Darwinov ščinkavec, ki je izjemno slab letalec. Zelo simpatični so pingvini, ki veljajo za edine preživele tropske/toplovodne pingvine. Daleč najbolj zabavni pa ostajajo tjulni, ki jih je povsod polno. Tjulni se super razumejo s prodajalci na tržnici in se s pelikani prerivajo za ribe. Poležavajo vsepovsod, tudi na klopcah namenjenih ljudem. Vedo, da je turistom prepovedano dotikanje živali, zato se sami velikokrat splazijo za njihov hrbet na drgnjenje in crkljanje.

Kot ste opazili zelo rad pišem tudi za blog. Sem še mlad, željan pozornosti in prepoznavnosti. Ko pridete na obisk k nam domačinom na Galapaško otočje, me poiščite. Sledite modrim nogicam in povprašajte po Amadeju. Dovolim vam brezplačno fotografiranje v zameno, da me dodate za prijatelja na facebooku in še kdaj preberete kak moj blog. Moji prijatelji bodo navdušeni, če boste poiskali še njih! Adiós y hasta luego!

Avtor zgodbe: Amadeo

Prevod: Helena Caf