PO JUTRU SE DAN POZNA ALI KAKO SEM POSTALA SUPER JUNAKINJA

»Že eno uro jezdiva v tem počasnem tempu, Elena. A ni malo dolgčas? Prepričan sem, da si že slišala za galop.« O, ja! Le kdo še ni slišal za galop, a ga zagotovo ne želim preizkusiti. Vsaj ne še danes, ko je vendar moj prvi dan na konju po toliko letih. Preden sem uspela pojasnit do konca, se je zaslišal en dolg žvižg … Črni žrebec je planil v galop, iz sekunde v sekundo je šlo vse hitreje. Prazen nahrbtnik mi je nabijalo čez glavo. Za sončna očala odkrito povedano ne vem, kako sem jih obdržala na sebi. Še večja skrivnost je, kako sem sebe obdržala v sedlu. Lepote narave – kje za vraga? Želja po življenju, nepoškodovanosti in obstanku v sedlu je rasla premo sorazmerno s hitrostjo konja. Nisem več slišala petja ptičic, temveč pospešeno bitje svojega srca in misli, ki so mi uhajale na urgenco. Kar videla sem se, kako padam z glavo naprej direktno med tiste od vetra lepo oblikovane skale. Dva turista sta ostala odprtih ust, ker jima ni bilo jasno zakaj galopiram, če konja ne znam upravljat. V mislih sem imela le eno. Kako pri krščenem Matičku se konja ustavi? Skušala sem se v mislih povezat s konjem, mu dopovedovala naj se ustavi in se oklepala njegovega vratu z vsemi štirimi. Kje so bile vajeti, se več ne spomnim. A kar naenkrat se je ustavil. Stavim, da se vedno ustavi tam. Bil je lep rob prepada s čednim zalogaj sveže trave. S šibkimi koleni in tresočimi rokami sem zlezla dol in poljubila pacha mamo (mati zemljo) ter se ji zahvalila, da me je pustila živeti.

Čez nekaj časa me je Miguel nekako le prepričal, da sem zlezla nazaj na konja in se z njim vrnila na ranč. Ko sem mislila, da sem že na varnem in je vsega konec, se mi je v trenutku stemnilo pred očmi. Divji vranec je spoznal svoj dom in z vso hitrostjo planil čez cesto v trenutku, ko je, nič kaj počasi, pripeljal avtobus. Čez nekaj trenutkov sem se z zaprtimi očmi in še vedno na konju znašla na ranču. Konj in jaz živa ter v enem kosu. Polna adrenalina in strahov sem zapustila ranč, trdno odločena da pešačim nazaj v mestece.