Kako smo se imeli na Sinaju z Marjanom Ogorevcem?

Draga Samsara,

ne poznam vas še vseh, vendar vem, da se za tem prekrasnim imenom skrivate čudoviti ljudje, ki se nesebično razdajate, da nam pričarate lepote našega barvitega sveta.

Dolgo sem čakala, da me mine ta vzhičenost, da vam lahko “normalno” napišem nekaj besed o prekrasnem doživetju na Sinaju. Pa vendar še kar traja, ne mine dan, da se ne bi spomnila te prečudovite dežele, prekrasnih ljudi, ki v sebi nosijo tako preprosto in skromno lepoto, ki je dandanes prava redkost. Danes, ko stojim tu na tej strani, sem presrečna, da sem (še največ z vašo pomočjo) uspela sestaviti skupaj stvari in odpotovati.

Zato vam hvala vsem, ki sem vas še pred potovanjem ničkolikokrat klicala, da ste me opremili z vsemi informacijami in pregnali moje skrbi. Hvala za vašo prijaznost in potpežljivost. Vem, da za vsem tem stoji veliko vašega truda in dela, ki se ga na koncu niti ne vidi.

Ko pa pridemo do našega bivanja v St. Katerini in puščavi potem ostanem res brez besed, ker jih enostavni ni tako lepih, ki bi lahko opisale to doživetje. Lepote teh krajev, spokojnosti in same veličine narave…da lahko samo obmolkneš in ostaneš majhen in skromen človek, ko se zaveš kako veliko in mogočno je vse okoli tebe.

In ljudje, Nina, Gabaly in njegova ekipa od kje so se vzeli ti ljudje, tako toplega srca. Vsak slehrni trenutek so nam bili na voljo in ugodili našim “muham”.

Priznam, da me je bilo parkrat kar sram, ker smo bili vsi utrujeni od nič, oni pa so nas vozili, preseljevali naše stvari in tudi če je bilo že pozno so od ne vem kje vse zorganizirali in nam pričarali okusno večerjo. In kako dobro hrano smo jedli. Med seboj smo se pogovarjali in jih nismo mogli prehvaliti kako uspejo tako dobro in veliko shuhati tu v puščavi. Presegli so vsa naša pričakovanja..ne enkrat tisočkrat. Na vsakem koraku smo bili postreženi, pa naj je bila še tako nemogoča ura. Vedno nas je čakal čaj, kavica, toplo ognjišče in smeh.

Zato najlepša hvala vsem Beduinom, ki so nas vozili ob zvokih dobre muzike na nepozabnih vožnjah, vsem, ki ste nam kuhali, Gabalyiju za moč in pogum, da smo se počutili varne, ko smo plezali po kanjonih.

Ti trenutki, preživeti z vami, so me spremenili, obrnili moj pogled na svet, na življenje…naš zahodni svet ni tisto kar večina verjame. Morali bi vsi pokukati skozi okvirje naših prepričanj, se odpreti za življenje in preprosto sprejeti nove ljudi, svetove in dogodivščine. V veliki meri sta za to poskrebela tudi Marjan in Alenka.

Veliko nas je, ki si želimo drugo leto ponovno na Sinaj, zato srčno upam, da boste še kdaj organizirali takšno potovanje. Tudi ljudje tu v Sloveniji, ko jim povem za svojo izkušnjo, so naravnost navdušeni, ker do sedaj niso vedeli, da je možno, da tam ljudje lahko tako lepo skrbijo za njih in predvsem, kako zelo varno je. Jaz sem se tam počutila bolj varno kot v Sloveniji.

Moje besede so zgolj samo moja skromna pohvala in priznanje vašemu delu. Zato vam iskreno iz srca želim še veliko takšnih potovanj, ki bodo segla v srca ljudem in jih spreminjala na bolje, v boljšega človeka.

Hvala vsej ekipi. Ostanite dobro.

Spreminjamo sebe, spreminjamo svet – Marjan Ogorevc me je s to idejo pritegnil, saj vem, da jo to prava pot k osebni sreči in harmoniji med vsemi nami na tem planetu.

Potovanje s predavanji, meditacijo in vajami je preseglo moja pričakovanja. Poleg Marjana je bila čudovita še Alenka. Skrbna in zavzeta vodička Nina, lokalni  vodiči in dobri kuharji so poskrbeli za odlično počutje. In vsak izmed nas je dodal kamenček k mozaiku čarobnega doživetja.

V prostranstvu puščave, odmaknjeni od motečih pridobitev civilizacije, smo lažje začutili sebe in drug drugega. Lepote narave so bile še bolj doživete. Prekrasna puščava ni nikogar pustila ravnodušnega.

Domov smo prišli bogatejši in bolj lahkotni in verjamem, da bo vsak izmed nas z ljubeznijo in modrostjo deloval v dobro vseh. Hvala vsem.

Marjana in Marjan pozdravljena,

Vsako potovanje ima svojo zgodbo, zgodbe pišejo vtise videne iz potovanj. Potovanje v Sinajsko puščavo z Marjanom Ogorevcem ni le zgodba je nekaj več, je duhovno potovanje, ki ti da nekaj neprecenljivega, nekaj kar preprosto moraš okusiti, odkriti. Biti tam, sam s seboj in obuditi tiste malenkosti, ki ti meglijo vsakdan.

Meni osebno je prineslo to potovanje nove moči za jutranji DA. Ponovno sem prepoznal tiste malenskosti, ki te krasijo.

Organizacija je bila odlično izpeljana, ko pogledam tako od konca naprej je vsaka stvar, vsako doživetje imelo svoj smisel. Videli smo veliko lepih stvari. Recimo, kako enostavno je lahko Benduinsko življenje, kako živa je puščava, Rdeče morje in lepote koralnega grebena, mesto Dahab in njegov utrip, moč piramid in križarjenje po reki Nil in še bi lahko našteval. Za vse, ki želite nekaj več je to popotovanje pravo za vas. Dobrodošli.

Hvala Marjana tebi, da si šla predhodno preverit ponudbo, Marjan tebi za vse napotke v duhovnosti, Alenki za odkrivanje negovorečega, Nini za strokovne predstavitve in Đebaliju za odlično predvsem pa varno vodenje po puščavi.

Pozdravljena ekipa Samsara,

potovanje v Sinaj z Nino in njenim možem je preseglo vsa moja pričakovanja. Za nas sta skrbela kot najbolj skrbna starša. Nina nam je dajala točna, jasna in nedvoumna navodila (kot profesionala predavateljica – jaz sem po profesiji tudi učiteljica, zato mi verjemite, da vem kaj to pomeni). Počutili smo se varno, saj sta oba poskrbela, da se je vse sproti reševalo. Pristen stik z Beduini je dodal še poseben čar potovanju. Tudi sam program je bil lepo uravnotežen in nam je prinesel nekaj novih – turističnih destinacij, telesnih preizkušenj in duhovnih potovanj.

Noro lepo. Vsi, ki jih poznam bodo vedeli za Samsaro. Le tako naprej, se vidimo na naslednjem potovanju.

Sama sem z izvedbo potovanja s strani Samsare zelo zadovoljna. Dobila sem tisto, kar sem iskala. V puščavskem taboru sem se počutila kot bi bila v objemu dobrih sil. Spanje pod zvezdami je bilo res posebno doživetje. Razgled na bližnje skalovje v katerem si lahko videl podobe, ki so te dobesedno navdušile, je bilo nekaj vsaj zame izjemnega. Predno sem se odpravila na potovanje sem si predstavljala, da bomo iz tabora vsak dan hodili po puščavi v eno smer.

A bilo je več od tega. Vsak dan nas je čakalo neko presenečenja. Vse skupaj je seveda začinilo delo najprej Marjana, tako dopoldan kot v popoldanskem času. In moram priznati, ne samo, da sem dobila veliko energjjske podpore v tej puščavi, Marjan nam je podal veliko koristnega znanja za življenje. In to je resnično dragoceno. Tudi Alenkine delavnice so bile zelo koristne in  ta real life sem se tako lahko  vrnila notranje  močnejša. Skratka delo terapevtov je imelo posebno težo. In ne nazadnje, sem hvaležna beduinom, ki so nam v puščavskem taboru vsakodnevno pripravljali obroke. V tisti hrani sredi puščave se je resnično čutila ljubezen do kuhanja.  In še… nikoli ne bom pozabila postanka ob vodnjaku, kjer smo plesali, pa jacuzzy-ja v  oazi… to je nekaj , kar iz človeka prikliče otroško veselje in feeling osvobojenosti. Puščava je sicer prostrana a te kaj kmalu opozori , da brez vode in sence ne bo lahko  … in ko se lahko enkrat vržeš v modrino morja v Dahabu, se ti skoraj zvrti od osvežujoče radosti. In še bi lahko naštevala…