RYOKAN, tradicionalni japonski hotel
Samurajski počitek
Ryokan je več kot le hotel, saj lahko tukaj okusite japonski življenjski stil in gostoljublje, ne glede na jezikovne bariere. Nekateri tujci pravijo, da rjokan predstavlja najboljši kulturni šok na Japonskem.
Ryokan se je pojavil cca leta 700 in velja za najstarejši se obratujoč tip hotela na svetu, na Japonskem sta še vedno odprta prva dva najstarejša ryokana. Tip namestitve je služil, podobno kot karavan seraj, na poteh popotnikom, ki so potovali v različne smeri po deželi vzhajajočega sonca. Velikokrat so v kasnejših stoletjih v ryokane zavili samuraji in jim s svojo umetniško žilico ter mističnostjo dodali dodaten šarm.
Kje lahko najdemo prave japonski hotel – ryokan? Težko jih je najti v večjih mestih, če že, potem je ta tip namestitve praviloma dražji od klasičnega hotela. Načeloma pa ryokan spada v popolno naravo, nekje v bližino termalnega vrelca, da ga odlikuje lasten onsen. V ryokanu so sobe kot v klasičnem hotelu, namenjene dvema ali maksimalno 5 osebam in seveda ustrezne velikosti, ki se meri v tatamijih. Tatami je tradicionalna talna podloga, katero so vse do japonskega srednjega veka praviloma uporabljali le aristokrati. Sedaj je to razkošje namenjeno vsem. Tradicionalen tatami je narejen iz riževe slame, v razmerju 2:1 (dolžina:širina) in na daljšem koncu praviloma obrobljen s tkanino, na katero se po japonskem vraževerju ne sme stopiti. Cenejša oblika ryokana je t.i. minshuku (B&B), ki ima načeloma eno skupno kopalnico za vse goste, število gostov je manjše in se načeloma spi na skupinskih ležiščih, kot hostel ali gorska koča pri nas.
In kako se potopiti v svet ryokane …Čisto preprosto, prepustite se gostiteljici ryokana, preprosti starejši dami v čudovitem sezonskem kimonu, ki se vam bo priklonila na vhodu in vas poprosila, da sezujete čevlje. Dobili boste copatke, s katerimi neslišno drsite po celotnem ryokanu. Vstop je ožji, rahlo temačen, potem se odpre v sprejemnico/dnevno sobo, ki je prijetno domača, zračna in svetla ter ponuja pogled na japonski vrt. Postregli vam bodo skodelico japonskega zelenega/rjavega čaja in vam pokazali pot v vašo sobo.
Povzpeli se boste po ožjih stopnicah v višje nadstropje in ne glede na to, koliko boste vztrajali, da sami nosite svojo prtljago, vam priletna gospodarica tega ne bo dopustila. Sedaj ste gost v njeni hiši in naredila bo vse, da se boste več kot odlično počutili.
Prispeli ste pred sobo, sezujte svoje copate in stopite v svoje kraljestvo tatamija. Gospodarica bo za vami neslišno obrnila copate v smeri proti izhodu in zaprla drsna vrata – shoji. Ozrete se po svojem japonskem kraljestvu – skromno opremljeni sobi: majhna mizica in stol z naslonjačem čisto pri tleh, dovršen minimalističen dizajn kakemona in futon/postelja. Futon predstavlja neverjetno udobno ležišče na tatamiju, ki je praviloma blazina narejena iz popolnoma naravnih materialov in odeja z vzglavnikom. Morda mislite, kako naj človek spi popolnoma na tleh, ampak verjemite, boljše se sigurno ne boste naspali v nobenem hotelu. Udobje futona je neverjetno in kakorkoli že, se ga splača preiskusiti vsaj eno noč, potem ga boste nekako posvojili in si ga morda celo omislili doma.Na futonu na vas čaka čisto vaša yukata (poletni lahek bombažni kimono), ki ga lahko verjeli ali ne celo napačno oblečete. Ja, vse to se je zgodilo tudi meni, sedaj vem, da gre desna stran pod levo in ne obratno (več na potovanju)! In že je na vrsti prvi mini obrok, ki ga neslišno dostavi prijetna gostiteljica. To bo japonska tradicionalna sladica wagashi kot dobrodošlica. Vedno je sezonska in sami si lepo pripravite tudi skodelico čaja, če le-te ne prinesejo na pladnju skupaj s sladico.
Ker bo kmalu čas za večerjo in druženje, odhitite do kopalnice. Praviloma je ta kopalnica ofuro, umivalnica ločena po spolu, še vedno skupna, kjer imate na voljo tuše za umivanje. Tukaj se dobro zdrgnete in umijete, potem pa se potopite v kad, kjer vas čaka prijetno topla voda. Nikoli in nikdar se ne spravite v edino kad v kopalnici neumiti, kajti voda v tej kadi je za vse obiskovalce kopalnice. Napolnijo jo s toplo vodo nekje popoldne in potem, ko se umivalnica zapre izpustijo vodo. Ne drznite si postati pravi nevedni turisti in izpustite vodo iz kadi, ker potem bo to joj. Porušili boste celotno strukturo tradicionalnega japonskega umivanja in verjemite, gostiteljica vas ne bo nič kaj lepo gledala. Povzročili ji boste par dodatnih sivih las, ki jih tako vestno barva na vijolično in pojasnit bo morala ostalim gostom, da je nek gaijin (tujec) napravil nekaj nezaslišanega.
Nato vas čaka tradicionalna seznoska specialiteta iz regije, kjer prebivate, imenovana kaiseki. Praviloma jo sestavlja več majhnih krožnikov, ki vsebujejo različne jedi. To je tudi čas, namenjen druženju, če seveda ne uživate svojega obroka v tihem zavetju svoje sobe.
Na hitro smuknete v geta cokle, ki vas čakajo na vhodu in se oblečeni v yukato odpravite na krateh sprehod po okolici ali uživajte v majhnem tradicionalnem vrtu ryokana, dokler vas ne premami spanec. Sanjajte o svojih samurajskih podvigih ali se prelevite v glavno junakinjo Ciihiro risanega filma Hayaja Miyazakija “Čudežno potovanje” in se prepustite japonskemu gostoljublju.
Helena Caf