Moja predstava o Indiji

Indija

Ljudje smo si različni in različno izbiramo destinacije za potovanje ali počitnice. Nekateri se vračajo vsako leto v iste dežele, drugi pa gredo striktno vsakič na drug konec sveta. Lahko pa rečem, da nas je tudi veliko takšnih, ki se kdaj vračamo na kraje, kjer smo že bili, včasih pa izberemo popolnoma nove avanture.

Da se neka destinacija prebije »na prvo mesto«, mora skozi težko selekcijo. Kakšna je moja predstava o tej deželi? Zakaj bi šla prav tja? Kaj je tisto, kar moram nujno videti? Kaj mi lahko povzroči težave?

Pa poglejmo – kako si jaz predstavljam Indijo in kateri so moji plusi in minusi

Prvo dejstvo glede Indije je, da je ogromna. Je 6. največja država na svetu, velika za 160 Slovenij. Sestavlja jo 29 zveznih držav. Torej, najbrž si bo težko ogledati celo deželo naenkrat, temveč si bo treba izbrati en del, ki najbolj vleče in ima največ zanimivih stvari. Se pravi bo to kar Severna Indija.

Indija je dežela festivalov.

Če se najde razlog za praznovanje, Indijci naredijo festival. Tako se to dela pri njih, zato najbrž sploh ni tako zelo pomembno, kdaj se odpravim v Indijo, zagotovo bodo v tem času nekaj proslavljali. Največji festivali so npr. Holi (festival barv), festival luči (praznuje se zmaga dobrega nad zlim), festival slonov in festival kamel, praznuje se tudi polna luna, da ne omenjam verskih festivalov, s katerimi se časti razne bogove in boginje, vsakega posebej, če le gre. Prav tako so zelo pogosta tudi povabila na poroko :).

Naslednja posebnost je indijska hrana in začimbe.

Pred očmi se mi pojavita kari in kurkuma, ki ju tudi doma na polno dodajam jedem. Kar predstavljam si božanski okus in prav tak vonj, ki se širi po ulici. Indijci veliko uporabljajo tudi kardamom in klinčke. Veliko jih je vegetarijancev, zato znajo različno zelenjavo pripraviti na 1001 način s 1001 začimbo. Na indijski mizi se vsakodnevno znajde tudi riž na nešteto načinov. Manj pekoče, bolj pekoče, najbolj pekoče … Ogromno imajo tudi sadja in posledično tudi različne sveže stisnjene sokove. Meni so naštete mešanice okusov všeč in to je še en velik plus za Indijo.

Indijski vlaki.

Predstava o indijskih vlakih, ki so natrpani z ljudmi, ki gledajo iz vsake luknjice, je baje še kako resnična. V Indiji se vsi vozijo z vlaki, ljudje se tiščijo eden ob drugega, naslanjajo drug na drugega, stalno se te nekdo dotika. Evropejcem nam je to gnečo in vdiranje v osebni prostor zelo težko sprejeti, vendar Indijci delujejo tako mirno, sproščeno. Ta predsodek bo treba premagati, definitivno! Seveda obstaja možnost kupiti karto za boljšo kategorijo vlaka, kjer je za odtenek več osebnega prostora (upajmo). Ste vedeli, da so železniška podjetja največji zaposlovalec v Indiji? Vsak dan po državi vozi preko 10 tisoč vlakov, imajo okoli 65 tisoč kilometrov prog, s tem da večino vagonov, motorjev in vsega kar se vlakov tiče, izdelajo sami. Indijski vlaki so nedvomno izziv, ki ga je treba doživeti.

Svete krave …

… na indijskih ulicah so vsakdanji pojav in srečanju z njimi se ne da izogniti. Samo po ulicah Delhija (ki ima 21 mio prebivalcev) se sprehaja okoli štirideset tisoč krav. Krava v Indiji je sveta, saj naj bi bila darilo bogov, ljudje pa imajo od nje vrsto koristi: daje mleko (vir beljakovin in maščob), uporabno je njeno govno (kot kurivo in gradbeni material), prehranjuje se z vsem, kar najde na ulici (je sadje in zelenjavo (tudi gnilo), smeti, ostanke hrane …). Tako pomaga k manjši onesnaženosti mest. Bistvo pa je, da naj bi krava spodbujala spokojno življenje in notranji mir. Zato le pazimo, da se do nje obnašamo spoštljivo, saj se v nasprotnem primeru lahko znajdemo tudi v zaporu.

Indija je raznolika in zelo pisana, na vseh področjih.

Ženske so oblečene v sarije, njihove narodne noše, ki so vseh mogočih živahnih barv. Tkanino si ženske ovijejo okoli telesa, kar jih naredi še bolj zapeljive. Raznovrstnost in pestrost indije vidimo na vsakem koraku: berači na metroju, poslovne ženske z svojimi šoferji, na cesti rikše, kolesa in najnovejši avtomobili. Na isti ulici trgovine priznanih blagovnih znamk, mehanična delavnica, brivci in ostali obrtniki, »fast food« ter posvečeni templji. Tudi pri Indijcih najdemo vse sorte ljudi, imajo pa vsi dve posebni lastnosti: prva je, da se ne pritožujejo in ne jamrajo. Tudi najbolj revni ljudje se trudijo biti veseli in pozitivni. Pobrskam za slike na netu in ugotovim, da nimajo tako mrkih in zaskrbljenih izrazov na obrazu, kot jih znamo imeti mi. Ja, to mi je že všeč. Mogoče na potovanju po Indiji pogruntam kakšno novo recepturo, kako se otresti skrbi :).

Druga lastnost je njihova družabnost, kar sem opazila tudi že pri številu festivalov. Nasploh jim vsakodnevno druženje veliko pomeni, vsaj pri večerji se zbere vsa družina, še bolje je, če se pridružijo tudi prijatelji, sosedje…

Reko Ganges oz. Sveto Gango …

… častijo kot pravo boginjo. Dolga je preko 2500 km in ravnica okoli nje je glavni vir za razvoj in obstoj poljedelstva. Naziv »sveta reka« si je prislužila z verovanjem Hindujcev, saj naj bi kopanje v reki pomenilo odpustitev grehov. Veliko Hindujcev ravno zato želi umreti čim bliže Gangesu, da bodo tudi njihov pepel stresli v reko. Najbolj znano mesto ob reki Ganges je Varanasi. Romarji iz celotne Indije prihajajo tja izpirat svoje grehe (tudi preko 60.000 ljudi na dan), svečeniki meditirat, ženske pa zajemajo vodo in iz nje kuhajo čaj ter v njej perejo sarije. Mnogo je tudi takih, ki svoje najdražje pospremijo na njihovo zadnjo pot prav v tem mestu. Bom šokirana? Bom ostala brez besed? Najbrž je to v Varanasiju res zagotovljeno.

O Indiji imam tudi nekaj slabih predstav, kot so revščina, lakota in umazanija. Res je, brezdomcev je na indijskih ulicah kar nekaj, a revščina je prisotna po celem svetu. Nepravična razdelitev bogastva, vedno večje bogatenje že tako premožnih ljudi in hkrati večanje števila revežev na drugi strani je pojav, ki se širi vsepovsod, v Indiji pa je že dolgo najbolj izrazit oz. viden. Indijci imajo tudi drugačne higienske navade in so vajeni živeti z umazanijo in onesnaženostjo ulic, zraka…. Razne organizacije vsako leto podelijo priznanja za »najbolj čisto in zeleno mesto« in tako spodbujajo, da mesta stremijo k zmanjšanju onesnaženosti zraka in bivalnega okolja. Na tem spisku se pojavi veliko evropskih mest, kar kaže na to, da smo Evropejci res navajeni drugačnega standarda in se bomo v indiji morali soočiti z drugačno kulturo. Vendar se tudi Indijci trudijo po svojih močeh, da bi naredili življenje lepše in boljše.

Seveda, ko govorim o Indiji, ne smem pozabiti na največje »must see« znamenitosti, kot so Taj Mahal – največja ljubezenska grobnica na svetu, zlati sikhovski tempelj v Amritsarju, Kolkata (nekoč Kalkuta) – indijska kulturna prestolnica, Bodhgaya – kraj Budovega razsvetljenja ter najbolj fotogenična in barvita indijska pokrajina Radžastan.

Nekateri pravijo, da te Indija navduši ali pa popolnoma razočara, da vmesne poti ni. Vsekakor se mi zdi vredno ugotoviti, v katero smer se bo meni prevesila tehtnica. In čisto za na konec – tudi beseda Samsara izhaja iz Indije. Njen celoten pomen pa bo najbolje raziskati kar tam, na licu mesta :).

Damjana