Kdaj potovati na Japonsko?

Japonska zastava in gora Fuji

Pri odločitvi, kdaj obiskati željeno destinacijo, nedvomno vplivajo vremenska obdobja. Za evropske destinacije radi izberemo pomlad, tropskemu raju se izogibamo v monsunskem času, visokogorju ko pritisne mraz. Pri potovanju v deželo vzhajajočega sonca pa se ne spopadamo le z vprašanjem kdaj ni dežja, ampak tudi, s katerimi barvami raje barvamo svoj potovalni svet.

Japonska ima izjemno izrazite štiri letne čase, poleg teh pa sta neizbežni tudi dve obdobji – deževno in obdobje tajfunov, katera jih zaokrožujeta v celoto japonskega podnebja. Vsak letni čas ima svoj šarm in posebnosti, ki dodajajo kvaliteti doživljanja japonske tradicije. Zaokrožena celota pa privablja goste, da uživajo v naravi in v vsakem čarobnem trenutku kot Japonci.

Sakura Japonska

Med turisti izstopata dva letna časa oz.posebnosti Japonske in vsi želijo biti del doživetja. Najbolj znan in posebej oblegan je vsekakor hanami (gledanje cvetja – slive in češenj), ki so ga zahodni turisti poimenovali kar sakura (cvetenje češenj). Slednja je dobila ime po najbolj znani vrsti češnje yoshino, ki daje nežno rožnato barvo – simbol moderne japonske pomladi.

Drug malo manj znan, a vsekakor najbolj čaroben čas, nastopi v jeseni momijigari (lov na rdeče listje) oz. kojo (jesenske barve). Rdeče, rjave, oranžno in rumeno obarvano listje javorjev in ginka, daje nadzemeljski čar gozdovom na pobočjih, tempeljski arhitekturi in vrtovom. Ta dva letna časa ponujata tudi najboljše vremenske pogoje in možnost prekrasnih fotografskih utrinkov.

Barve jesenskega listja na Japonskem

Med turisti manj znan čas cvetenja slive nastopi konec februarja in se zavleče se v čas cvetenja češenj, je vsekakor prav tako vreden pozornosti, saj so cvetovi slive veliko bolj odporni in trpežni kot cvetovi češenj. Cvetenje češenj praviloma nastopi med koncem marca in začetkom aprila, ter se vsako leto spreminja glede na spomladanske vremenske pogoje. Slednje traja le do teden dni in se seli regijsko nekako od juga proti severu.

To je tudi čas izjemne gneče, povsod ogromno turistov in ga tistim, ki si želijo notranjega miru ne priporočamo. Pod cvetovi se tako sprehajajo množice tujih in domačih turistov, čakanje na javni prevoz in vstopanja k različnim znamenitostim se lahko kljub super japonski organizaciji precej zavleče. Če ste pa v tem času tam, potem se boste kaj kmalu postavili ob bok domačinom s svojmi fotoaparati in se pridružili vzdihom občudovanja. Cvetenje češenj sovpada z začetkom šolskega leta in novih začetkov na področju gospodarstva.

Tradicija sega vse nazaj v 8. stoletje, ko so se cesarji pričeli ukvarjat z minljivostjo in lepoto trenutka, nato so to tradicijo prevzeli tudi samuraji. Ljudje so verjeli v kami (božanstva) in so obdarjali bogove s sake-jem, ter s tem naznanili začetek sezone sajenja riža.

češnje japonska

Če se želite resnično potopiti v svet sakure, svetujem naslednje: kupite svoj bento (lunch paket) v supermarketu, gazirano pijačo rožnate barve z okusom japonske češnje, sladico z nadevom okusa češnje ter sedite pod cvetoče drevo in opazujte lepoto cvetov. Kmalu se vam bo pridružila skupina Japoncev, ki hrani dodajo sake in druženje. Danes to radi pospremijo z izrekom »hana yori dango«, kar bi v prostem prevodu pomenilo ‘prednost hrani pred uživanjem v lepoti cvetov’. Druženja pod češnjami se zavlečejo pozno v noč in postanejo dokaj hrupna ob obilju alkohola.

‘Lov na rdeče listje’ sledi po navadno burni sezoni tajfunov, ki se razvijejo skozi skorajda celotno deželo in trajajo nekako vse do oktobra. Obratno kot cvetenje, se barve listja pričnejo spreminjat od severa proti jugu. V tem obdobju je skorajda nemogoče zgrešiti barve, saj trajajo vse od oktobra pa tja do decembra, najlepše vidne na območju od Tokia – Takajame – Kiota – Hirošime pa so zagotovo novembra. V tem času so vremenski pogoji na tleh celotne Japonske skorajda idealni, dežja je malo, nebo je sinje modre barve in temperature so prijetne za sprehajanje skozi gozdove/parke barvno prekrasnih drevesnih vrst. Koyo je načeloma veliko bolj romantičen in predstavlja hkrati manj gneče, saj traja daljše obdobje in se število obiskovalcev razmeroma dobro razporedi. Lahko bi rekli idealen čas za poglabljanje vase in v objektiv fotoaparata. Enako kot cvetenje slive, tradicija opazovanja  ‘jesenskih barv’ sega v 8. stoletje, opevala jih je poezija Manyushu in prvi japonski roman Zgodba o princu Gendziju.

Japonska tradicija in ples

V tem času je mogoče videti tudi praznovanje kakšnega izmed praznikov, saj v jeseni častijo in slavijo pridelek. Ljudje se sprehajajo naokoli v prelepih kimonih, ki jih krasijo simboli jeseni in so posebno barviti. Lokalna hrana, ki jo je moč najt na vsakem koraku, ponuja raznovrstnost in barvitost jeseni. Sestavljajo jo različne ribe – sinonim sanma, matsutake (gobe, ki so izven jeseni precej drage), momiji tenpura (ocvrti javorjevi listi), kura (kostanj), kaki… Večina dekoracije lokalnih specialitet je v obliki jesenskega listja in za ljubitelje kostanja, je jesen najlepši letni čas. Kakor se v obdobju češenj pije sake, ki so ga prej darovali bogovom, se v jeseni pije pivo, ki ga najdete vedno in povsod – večni japonski oktoberfest.

Japonsko se vsekakor povezuje s cvetenjem češenj in ne glede na množice, je to čaroben čas. V kolikor si želite malo miru, fotografskih užitkov in pravljičnih barv japonske pokrajine, se tja odpravite v času jesenskih barv. Katerikoli letni čas za popotovanje boste izbrali, vam obljubim, da vam razkrijem vse skrivnosti meni tako zelo ljube dežele.

Helena Caf