Kako se tujec počuti na japonskih tleh?

Kot vedno dobrodošel zvezdnik v tuji deželi. Povsod se ti vsi klanjajo, prijazno vabijo in nasmihajo. Vse je čisto in skoraj se ti zdi, da bi lahko jedel iz tal. Kljub množici ljudi je vzdušje nekako tišje, mirnejše. Težko je ubesediti občutek, da vse nekako funkcionira. A tisto je njihov svet, v katerem se včasih turisti težko znajdemo. Težava se največkrat začne že pri logistiki 🙂

Če vas ujame panika in ne veste kam in kako, ste na prvo žogo mogoče pomirjeni, saj hitro spoznate, da se bo vedno našel nekdo, ki želi pomagati. A kaj, ko kmalu ugotovite, da se mu najverjetneje ni niti približno sanjalo, kam želite in da je popolnoma vseeno, ali ste ga ogovorili v angleščini ali slovenščini.

Prijazno vas bo napotil k njemu najbolj logični rešitvi – žal se le-ta pogosto izkaže za popolnoma napačno. Včasih je prav nasprotno od tistega, kar ste želeli! Mučite se in iščete nekoga, ki bo poznal vsaj kakšno besedico angleščine ali pa vsaj bolje obvladal telesno govorico kot prejšnji. Ko ga najdete, in vas ta končno usmeri prav, predlagamo, da pojdete z nasmeškom nazaj mimo osebe, ki vam je  »napačno« pomagala, saj se vam bo globoko priklonila v pozdrav. Zahodnjaka rade razjezijo takšne situacije, v katerih se na svojih poteh znajde, a japonski priklon pozdravi še tako nagubano čelo!

Da pomirite svoje strasti, zavijte v prvo izakaya (lokalno restavracijo), kjer bo kuhar pred vašimi očmi pripravil specialiteto, ki ste jo izbrali. Medtem ko čakate na hrano popijte kozarec japonskega piva ali vina in potem na ves glas posrkajte rezance. Poslovite se z nasmeškom, priklonom ter besedo gochisousamadeshita in zavedno boste ostali v japonskih srcih.

Helena Caf