Japonski bonton 2.del

O mafiji in napitninah … ter palčkah in cmokanju

Začne se s ‘Prikloni, nasmehi in štumfki’. Če še niste prebrali uvoda v japonski bonton, preberite tudi 1. del članka.

Po navadi po prvih priklonih ob prihodu v deželo sledi prva vožnja do izbrane namestitve.

Ob mojem prvem prihodu na Japonsko sem prispela v Tokio malce pozno v noč, in sem izbrala taksi. Ljubezniv in vljuden taksist je skupaj z mano poiskal mojo namestitev in ko je prišel čas za račun, sem mu plačala in od utrujenosti sem se spozabila ter preostanek pustila njemu.

Zapustim vozilo, a taksist z jeznim izrazom teče za mano. Upppsss!!! Pustila sem napitnino! Pa saj sem vedela, da se to ne sme! Da se izkopljem iz nerodnega položaja, v katerega sem se zopet spravila, sem mu podarila gorenjkino čokolado – kot opravičilo in nekaj iz moje dežele. Voznik je v sekundi spremenil izraz in postal spet najprijaznejši stric v mestu, čokolade se je pa razveselil bolj kot kakšen otrok.

Ko sem bolje spoznala Japonsko, sem ugotovila, da napitnine niso primerne, saj se Japonci trudijo, da resnično dajo 150% sebe v servis, brez da pričakujejo napitnino. Usluge so že v ceni hrane in storitev, tako da se jim zdi nesmiselno dvakrat plačevati za nekaj. Japonci nikoli ne pričakujejo napitnine in nekatere lahko s tem tudi užalite, načeloma jih pa zmedete in za vami bodo tekli, če bo treba, da vam denar vrnejo. V primeru, da niso najbolj vešči tujih jezikov in so navajeni tujcev, pa denar kar vzamejo, ker jim ni do tega, da izgubljajo energijo, da vam razložijo kaj in kako.

A ne samo da niso primerne, nekoga lahko opomnijo na korupcijo, ki skrito vlada v določenih gospodarskih in političnih vejah. Tukaj seveda ne moremo mimo slavne besede YAKUZA, ob kateri nehote pomislimo na mafijo. V svetu japonske mafije napitnina razkošno potuje preko kuvert do ustreznih naslovnikov. Načeloma večini popotnikov ta del japonske kulture zveni preveč eksotično in se zadovoljimo že z grobim prikazom mafije preko kinematografije. Da nas ne bi napačno dojemali in nas imeli za ponesrečene »wanna be« pripadnike mafije, je veliko lažje pozabiti na navado dajanja napitnin. Mafijskim napitninam in darilcem navkljub, je stopnja korupcije na Japonskem dokaj nizka.

Seveda se tukaj izogibam tradicije amakudari in poklanjanja dragih daril za „boljši servis“. Le v redkih primerih se napitnina lahko da, in še to ne kar tako, kakor bi se nam zahotelo, temveč lepo v kuverti in neki dostojanstven znesek. Spet pa ne preveč, in zdaj vsaj veste zakaj.

Napitnine pozabite tudi tam, kjer se jih po navadi daje največ – restavracije.

Kultura prehranjevanja.

Še posebej v restavracijah morate počakati, da je pijača v vseh kozarcih. Šele, ko nekdo prevzame pobudo ter nazdravi s kanpai, lahko popijete svojo pijačo. Dobili boste vlažno brisačko oshibori, ki jo uporabite samo in izključno samo za to, da umijete roki, potem jo pa lepo zložite in položite na mizo. Ta brisačka ni servieta, prav tako z njo ne brišite obraza.

Potem pride hrana in seveda palčke – kot pravi Japonci boste vedno in povsod, če ni določeno drugače, jedli s palčkami. Do njih se obnašate še bolj spoštljivo kot do brisačke in nikoli, nikoli jih ne pustite pokonci v hrani ali čez krožnik/skodelico. Palčke niso za igranje ali opletanje, niti ne za poizkušanje hrane iz krožnika nekoga drugega in skoraj vedno boste našli na mizi/pladnju za njih poseben podstavek hashioki, kamor jih položite. In to izjemno spoštljivo.

Potem se kulinarična izkušnja prične z itadakimasu, kar pomeni, da lahko cmokate ter vlečete nudeljne ali juho vase na ves glas, to je absolutno sprejemljivo početje, saj z njim izražate, da je hrana resnično dobra. Seveda ni treba pretiravat – iz obzira do sopotnikov, ki se mogoče še niso navadili novih pravil obnašanja .

Ob mizah in drugje v javnosti ni zaželeno, da kihate in brišete nos, za to so stranišča in če se sprašujete zakaj skorajda vsak drug Japonec nosi masko čez usta, je to za to, da ne širi svojih morebitnih klic in bakterij naokoli na ostale ljudi. Spoštljivost na vsakem koraku.

Zato pozabite na napitnine povsod in se sprostite, v zahvalo raje izrecite par spodbudnih besed, zadovoljno zacmokljajte ali poklonite kakšno malenkost, ki predstavlja vašo državo.

Helena