GLAS V VETRU

TIBETANSKE MOLILNE ZASTAVICE

Pisane in popisane zastavice, ki visijo vsepovsod so postale nekakšen zaščitni znak Tibeta. Visoko gorato pokrajino popestrijo in jo naredijo še bolj fotogenično.

A to ni njihov glavni namen. Od kod so se vzele, kaj pomenijo, kdo jih izobeša in zakaj?

IZVOR

lahko iščemo v Indiji, Nepalu ali na Tibetu v pred-budističnih časih. Barvne zastavice so obešali naokoli, tja, kjer so verjeli, da bivajo bogovi – na okoliških gorah, dolinah, ob jezerih in rekah. Bogovi so lahko povzročali naravne katastrofe in bolezni, z obrednim žrtvovanjem in obešanjem zastavic pa so uravnovešali naravne elemente in sile in s tem mirili bogove. Na ta način so izražali svoje sobivanje z naravo.

Legenda pravi, da izvor zastavic lahko pripišemo Budi. V Indiji naj bi njegove molitve pisali na bojne zastave, ko so se hindujska dobrohotna božanstva borila z zlobnimi in moči-željnimi. Hinduizem in budizem sta bila namreč takrat močno prepletena.

Popisane barvne zastavice so na Tibet prišle okoli 11. stoletja, ko je bil budizem tam že dodobra razširjen. In od takrat so jim še močno poglobili pomen. Tibetanski izraz zanje je dar cho. Dar pomeni zdravje, bogastvo, srečo in življenje, cho pa vsa živa bitja. Verjamejo, da lahno nihajoče zastavice v prostor širijo pozitivno energijo, ki prinaša srečo in dobrobit vsem bitjem.

Tudi šamanistični menihi religije bon (tibetanska religija) barvne zastavice uporabljajo pri zdravljenju ljudi. S polaganjem na telo v pacientih uskladijo osnovne elemente in jim s tem vrnejo ravnovesje in zdravje. Nekateri pravijo, da bi izvor molilnih zastavic lahko iskali tudi pri njih.

Besedila (molitve in blagoslovi) na tibetanskih zastavicah niso namenjene bogovom, ampak Z VETROM širijo mir, sočutje, moč in modrost med vsa živa bitja. Domačini jih izobešajo na domovih, verskih objektih, gorskih prelazih … povsod, kjer želijo širiti pozitivno energijo. Nikoli ne smejo biti pri miru in višje kot jih obesimo, dlje bo poneslo sporočila zapisana na njih. Ne smejo se dotikati tal ali viseti na umazanem mestu. Z njimi moramo ravnati spoštljivo, saj so za Tibetance besedila in simboli na njih sveti. Tudi ločevati jih ne smemo, saj zaporedje barv ustvarja harmonijo, z ločevanjem pa bi povzročili neravnovesje naravnih elementov in sil.

BARVE

zastavic si vedno sledijo v enakem zaporedju – modra, bela, rdeča, zelena in rumena. Vsaka prestavlja svoj element in ima svoj pomen.

Modra – nebo in prostranost, pomeni čistost in ozdravitev, z njeno pomočjo pa lahko jezo spreobrnemo v modrost;

Bela – zrak in veter, pomeni privid nevednosti, ki ga lahko spremenimo v znanje;

Rdeča – ogenj, ki predstavlja toploto in energijo, tako v nas kot vsenaokrog;

Zelena – voda  in narava, pomeni pretok in gibanje, z njeno pomočjo pa se lahko rešimo ljubosumja;

Rumena – zemlja, ki predstavlja tudi kosti, mišice, zobe in kožo našega telesa.

Vse barve skupaj predstavljajo harmonijo, pa tudi vse glavne smeri – sever, jug, vzhod, zahod in središče.

BESEDILA,

ki so zapisana na zastavicah so različna. Najpogosteje pa gre za molitve, sutre in mantre, ki so jih včasih seveda zapisovali ročno.

Molitve – misli, dobre želje in izrazi hvaležnosti, ki so jih skozi zgodovino pisali budistični voditelji in učitelji;

Sutre – krajši ali daljši izreki, ki izhajajo iz zbirk besedil, ki so del budističnega kánona, mnoge med njimi je pri poučevanju izrekel tudi Buda (v prevodu sutra pomeni vrvica ali nit);

Mantre – mistični zlogi ali besede, ki imajo duhovni pomen in se navadno večkrat ponovijo, da dosežejo močno vibracijo in osredotočenje na eno misel.

Velikokrat zapisana mantra na zastavicah je om ma ni padme hum. To je verjetno je tudi najbolj znana budistična mantra nasploh. Predstavlja vrline kot so blaženost (om), potrpljenje (ma), disciplina (ni), modrost in plemenitost (pad me) ter marljivost (hum).

Na mnogih zastavicah zasledimo tudi SIMBOLE. Mnogo jih je. Mi omenjamo le nekaj najpogostejših.

Vetrni konj – tibetansko mitološko bitje iz pred-budističnih časov, ki simbolizira moč konja in hitrost vetra, ki molitve ponese z zemlje v nebo;

Zmaj – neviden očem, kot sta očem nevidna zvok ter grmenje – varuje nas pred obrekovanjem in ščiti naš ugled;

Garuda – neustrašna mitološka ptica, vladar neba, ki nas osvobaja naših strahov in (neuresničljivih) želja;

Tiger – vladar gozdov, sproščen, a hkrati poln energije, ki simbolizira samozavest, zavedanje pa tudi zmernost;

Snežni lev – vladar gora, katerega vrlini sta lepota in dostojanstvenost, ki izhajata iz usklajenosti telesa in duha – predstavlja vedrost, jasnost in osvobojenost vseh dvomov;

Senčnik – njegova senca simbolizira duhovno moč in zaščito pred trpljenjem, ki ga povzročajo sovraštvo, pohlep, neznanje …;

Zlati ribi – predstavljata radost in srečo življenja ter plodnost, saj se ribice hitro razmnožujejo;

Vaza z dragocenostmi – simbolizira duhovno in materialno izobilje ter dolgo življenje, največja dragocenost pa je neizčrpno bogastvo Budovega učenja;

Zastava zmage – je simbol razsvetljenja in zmage nad bogom smrti, pojavlja se v enajstih različicah, ki pomenijo enajst načinov premagovanja demonov, ki naseljujejo našo zavest;

Vozel neskončnosti – nima začetka in nima konca, zato predstavlja samsaro;

Kolo dharme – kolo z osmimi naperami simbolizira duhovno preobrazbo, ki jo lahko dosežemo s sledenjem osmeročleni plemeniti poti;

Lotosov cvet – simbolizira duhovni razvoj, saj raste iz mulja in blata, se prebija skozi vodo, da na gladini zacveti v vsej lepoti.

Dobiti ali pokloniti tibetanske zastavice ZA DARILO je lepa gesta. Ni potrebno biti budist, da lahko izobesite zastavice. Pazite le, da z njimi ravnate spoštljivo, da jih ne obešate v prostorih, kjer je tudi umazanija (kopalnica, kuhinja, garaža …), da se ne dotikajo tal in da imate ob tem dobre namene. Poskrbite, da bodo v gibanju. Če se da, jim omogočite, da jih doseže veter, ali pa jih na vsake toliko časa prestavite v drug prostor. Tako bodo dosegle svoj namen, to je širiti pozitivno energijo med vsa bitja tega sveta.