OKUSI JAPONSKE (skozi oči našega potnika) 2. del
Tekst in slike: Rolando Kresnik
11. maj 2023, Kyoto
Kako pa kaj vreme doma? Nam je trenutno še v kratkih rokavih prevroče, sonce nam je naklonjeno in naj traja…
KitKat z okusom wasabija (japonski hren) 🍫 je bil tista stimulacija s strani Helena Caf , ki nas je zjutraj spravila pokonci in nas pospremila v še en sončen dan. Začel se je z vožnjo z vlakom v Kyoto, ki bo naše izhodišče za izlete v naslednjih dneh.
Z busom smo se odpeljali do cesarske palače 🏯, kjer smo v parku najprej pojedli še eno tipično japonsko zadevo: kosilo v bento boxu. Gre za tipične japonske jedi, lično zapakirane in pripravljene za takojšnjo uporabo. Nekakšna konkretna malica to go po naše…🍛🍚🐙
Prva zadeva, ki smo si jo ogledali je bil prekrasni Zlati paviljon, obnovljen zenovski tempelj iz leta 1220, ki ima zgornji del iz zlata.
Odpravili smo se še peš do zenovskega kamnitega templja Ryoan, kjer je 15 skal, kjer smo meditirali in si vsak zase predstavljali, kaj pomenijo. Gre za prvi primerek kamnitega zenovskega vrta na Japonskem sploh.
Naslednja jed z našega seznama “must try” je bil sladoled s sezamom in cimetovi krekerji, kmalu zatem pa še matcha tiramisu.
Zadnji današnji highlight je bila Arashiyama: turistično središče z lesenim mesečevim mostom, čez katerega smo se sprehodili podobno kot pred stoletji cesar v mesečini in se odpravili še v znameniti visoki bambusov gozd, kjer stoji na tisoče izjemno visokih ravnih bambusovih dreves, razporejenih v urejene vrste.
Vmes se je dogajalo še in še, a nekatere stvari pač morajo ostati skrite in znane samo nam.
Po vseh fotoseansah smo se vrnili nazaj v Kyoto in …. kako nenavadno: šli na odlično večerjo z lokalnimi specialitetami, saj smo le na kulinaričnem popotovanju po 🗾.
Toliko za danes, le še par zanimivosti v stilu: Saj ni res, pa je : 👏☝️
– Tu dobiš vse, kar si zaželiš v avtomatih, ki jih imajo kar 6 milijonov;
– Kriminala praktično ni, razen, če se zameriš japonski mafiji…to smo preiskusili na lastni koži, saj se je naš pozabljen mobi na vlaku vozil par 100km in so ga našli in ga bodo poslali za nami;
– Japonski vlaki ne zamujajo;
– Na Japonskem nimajo košev za smeti, nihče ne meče smeti na tla, vlada izjemna čistoča;
– V vrstah se nihče ne preriva, vsi mirno čakajo…
12. maj 2023, Nara
Današnja objava bo zaradi prevelike količine prijetnih obveznosti malce drugačna, saj bo del objavljen jutri, zakaj tako pa več v nadaljevanju.. 🤷♂️
Bento box nas je danes pričakal že za zajtrk + obvezen KitKat (danes okus Uji matcha).
Jutranji vlak nas je popeljal do Nare, prve prestolnice Japonske oz. mesta, ki ima več srn kot prebivalcev in kjer so praktično srne na vsakem koraku. Navzele so se tudi japonskih navad, kar pomeni, da čakajo v vrsti, znajo se priklanjati kot zahvalo za hrano, skratka prave carice, ki so očarale tudi nas.
V nadaljevanju nas je pričakala ogromna šest nadstropna pagoda, ki je bila le uvod do srečanja s 15 metrskim Budo, ki še z dvema kipoma sedi v prekrasnem templju Todai.
Že med naslednjo vožnjo z vlakom v mesto Uji, ki je najbolj znan po svojih nasadih in tradiciji pridelave zelenega čaja, nas je naša Helena spet razveselila z matcha mochiji. Dan je bil res v znamenju zelene barve in matche, kar smo izkusili pri kosilu, kjer smo dobili izvrstne rezance z zelenim čajem in juho, vse skupaj pa smo splaknili z zelenim pivom z matcho.
Po kosilu se je prijalo sprehoditi se do templja Byodo s feniksovo dvorano in budističnim vrtom.
Do vlaka smo imeli še malce prostega časa, ki smo ga kot pravi foodiji izkoristili še za jagodni sladoled z matcho. 😉
Po vrnitvi nazaj v Kyoto smo si vzeli kakšno urico za šoping in počitek, saj nas je čakalo izvrstno presenečenje v obliki obiska tipične japonske večerje kaiseki (veliko izvrstnih krožnikov) v restavraciji Nikuya Kurokava… 👌 @niku_pound
No, o tem sem govoril na začetku… 🤷♂️ preveč dobrega oz. odličnega se je zvrstilo danes pred nami, da bi spravil vse v le eno objavo, več jutri, za danes naj bo dovolj le: kulinarična nebesa 😇s Kobe beef govedino so se nam odprla in brbončice zaigrale…že za to je bilo vredno priti na Japonsko 🇯🇵, na to našo kulinarično- popotniško razvajanje v organizaciji Samsare. 👏
Povsem zadnja slika danes naj bo bonus zgolj za tiste, ki ste to prebrali do konca in za pokušino, kaj objavim jutri…
13. maj 2023, Kyoto
Obljuba dela dolg in na kratko še o včerajšnjem kulinaričnem večeru
Večerjo smo imeli v t.i. kaiseki restavraciji, kjer je prostora le za 16 gostov, ki sedijo okoli kuharja, ki hrano pripravlja in sevira, vsak gost pa si jo sam speče na žaru, ki ga ima pred sabo. Tako lahko istočasno opazuješ poteze kuharja in uživaš v hrani.
Gre za restavracijo z najboljšo govedino Kobe beef, ki je izjemnega okusa, lepo marmorirana z maščobo, saj se temu govedu pri vzreji godi bolje, kot našim politikom 🤣.
Preiskusili smo cca. 6- 7 hodov vsakega dela tega goveda, k vsakemu hodu smo dobili različne omake ali solate, ni manjkal tudi wasabi (japonski hren).
Slišalo se je samo navdušeno cmokanje in nasmeški kar niso izginili z naših lic.
Na koncu večerje smo samo obsedeli, siti kot boben in užitek je biti v družbi sorodnih foodijev, ki znajo uživati tako v hrani, kot v lepotah Japonske 😍
Konnichiwa (Dober dan 😉). Po zajtrku smo se še po lepem vremenu z lokalnim prevozom odpeljali do našega naslednjega doživetja, to je čajne ceremonije 🫖, ki sicer ponavadi pri lokalcih traja več ur, mi smo izbrali bolj “instant” varianto, ker smo le bolj odprtih glav in smo kompletno ceremonijo obvladali takoj. Naše ročne spretnosti so prišle do izraza pri mešanju čaja s posebno metlico in zelena pena na čaju je bila kot iz učbenika 🍵.
Ne smem pozabiti na dejstvo, da smo bili urejeni od glave do pet, v kimonih in natikačih, še posebej pa so nam bile všeč nogavičke s posebej prstom. To bi znalo biti aktualno poleti tudi pri nas 🤣.
Še posebej so bile urejene naše dame tako, da smo bile slabše polovice prijetno presenečene nad videnim in zna biti, da se bo po potovanju v kakšni naši omari znašel tudi kimono.
Po modni reviji pa smo se spet vrgli na polno v naš kulinarični del in komaj smo sproti dohajali Heleno, ki je brzela po ogromni Nishiki tržnici in nas zalagala z vedno novimi grižljaji. Prigrizki so bili res pristni, lokalni, japonski
Veliki škampi na žaru,
gyoza cmočki polnjeni z wagyu govedino,
hobotnica s prepeličjim jajcem,
takoyaki s hobotnico in bonito flaksi, japonski fluffy biskvit, ki se je kar stopil v ustih….skratka, spet smo bili v elementu in prenehali smo že šteti vse jedi, ki smo jih poskusili tu…
Ampak očitno smo se zamerili kakšnemu od tukajšnjih bogov zaradi kulinaričnega razvrata in poslal nam je dež, ki pa nam ni preprečil kurjenja kalorij z obiskom še ene znamenitosti: budističnega templja Kyomizu Dera. Sedanje stavbe templja so bile zgrajene leta 1633, v celotni leseni strukturi ni uporabljen niti en žebelj ☝️.
Aja, pa še nekaj, za sveto vodo, ki smo jo tam spili velja, da pomladi za 10 let tako, da me mogoče kdo naslednji teden ne bo prepoznal. 🤭
V vsaki slabi stvari (beri dežju) najdemo vedno kakšno dobro in to je bilo dejstvo, da smo eno najznamenitejših destinacij v Kyotu: Fushimi inari, imeli praktično samo zase. Zagotovo ste kdaj že videli na tisoče oranžnih vrat, ki tvorijo nepregledne hodnike…..no, mi smo jih videli v živo in res so prekrasni in vredni obiska.
Naša Helena je poskrbela, da pridejo kovčki sami za nami, zato smo si privoščili še “zadnjo večerjo” v Kyotu in se odpeljali v Osako, ki bo naš dom za naslednje tri noči.
Jutri seveda štartamo v nove zmage že ob 6.10 🤔, zato šibamo v postelje in se beremo jutri.
Aja, pa KitKat je tudi danes bil, tokrat z okusom jabolka 🥰🍎.
Adobe Stock
Samsara potovanja
